Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Olimpijske igre v Barceloni so bile v številnih pogledih nekaj posebnega. Tudi za Slovenijo, ki se je prvič na poletnih igrah predstavila kot samostojna država.
Kraj in čas: Barcelona (Španija); 25. julij – 9. avgust 1992
Ostali kandidati: Amsterdam, Beograd, Birmingham, Brisbane in Pariz
Udeležba: 169 držav, 9356 športnikov
Število športov: 28 športov, 257 disciplin
Ogenj je prižgal: Antonio Rebollo
Igre je odprl: kralj Juan Carlos
Olimpijska prisega: Luis Doreste Blanco
Katalonske igre, ki so bile v marsičem igre presežnikov, so na številnih področjih odprle novo poglavje. Po korenito spremenjenem evropskem zemljevidu so v olimpijsko areno na slikovitem štadionu na Montjuicu zakorakale številne nove države. Le-te so dale igram, ki so bile široko medijsko in komercialno pokrite, poseben pečat in pravzaprav nove dimenzije. Jasno, igre so bile zgodovinske tudi za našo državo. Slovenci so prvič samostojno nastopili na dogodku vseh dogodkov in se veselili tudi prvih kolajn.
Ob vseh spremembah pa je za revolucijo poskrbela tudi košarka, saj so na olimpijskem turnirju v ekipi ZDA prvič nastopili zvezdniki severnoameriške poklicne lige NBA. Sanjsko moštvo (Dream team), ki ga je vodil nepozabni trio v zasedbi Michael Jordan, Larry Bird in Magic Johnson, je s spektakularnimi predstavami navdušilo publiko in se dobesedno sprehodilo do zlata. Američanom se je še najbolj približala Hrvaška, za katero sta igrala evropska velezvezdnika Toni Kukoč in Dražen Petrović.
Ob vseh zvezdnikih in izjemnih dosežkih je kar težko izbrati le nekaj imen. Eno se prav gotovo ponuja kar samo - Vitalij Šerbo. Telovadec, ki je nastopal pod zastavo Skupnosti neodvisnih držav, je v gimnastiki držal prav vse niti v svojih rokah. Domov je odnesel kar šest zlatih medalj. Blesteli so tudi plavalci Jevgenij Sadovij, Krisztina Egerszegy in Aleksander Popov, telovadka Tatjana Gucu, pa britanski šprinter Linford Christie, nemška atletinja Heike Drechler, Američanka Jackie Joyner Kersee … Do odličij sta prišla tudi atletski legendi, Američan Carl Lewis in Jamajčanka Merlene Ottey, ki je ducat let zatem v Atenah tekla pod slovensko zastavo.
Slovenci in OI 1992
V športni literaturi se številnim dogodkom in rezultatom sila pogosto pripisuje »zgodovinski pomen«, a v primeru Barcelone 1992 je tovrstno početje povsem upravičeno. Slovenija je sicer svojo samostojno pot začela na zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu. V katalonski prestolnici pa so led prebili še športniki na poletnih igrah. 36-člansko slovensko olimpijsko karavano je z zastavo v rokah v novo obdobje popeljal Rajmond Debevec. Najuspešnejši slovenski strelec je bil tudi med glavnimi aduti mlade države. V Postojni rojeni športnik je svojo kakovost potrdil s šestim mestom z zračno puško in devetim z malokalibrsko v trojnem položaju, a ostal brez tako želenega odličja.
Slednjega je novinki na svetovnem športnem zemljevidu prinesel blejski dvojec brez krmarja v postavi Iztok Čop in Denis Žvegelj. Takrat 20-letna gorenjska veslača, ki sta nase opozorila že s srebrom na svetovnem prvenstvu leto poprej, sta zaostala le za britanskim in nemškim čolnom ter tako svoji državi priveslala prvo odličje pod slovensko zastavo. Prvi avgust 1992 je s tem dobil posebno mesto v slovenski športni zgodovini.
Slavje se po olimpijskem prvencu še ni dobro poleglo, ko je že naslednji dan na drogu odra za zmagovalce znova zaplapolala slovenska trobojnica. »Krivci« so bili znova blejski veslači – to pot četverec brez krmarja, v katerem so veslali Milan Janša, Jani Klemenčič, Sadik Mujkič in prezgodaj preminuli Sašo Mirjanič. Tudi druga blejska posadka je prišla do brona.
Ob Debevcu in blejskih junakih so v Barceloni za vidne uvrstitve skrbeli še kajakaši in kanuisti na divjih vodah, ki bi se ob kančku sreče znašli tudi med dobitniki odličij. Kajakaš Marjan Štrukelj je v slalomu zasedel šesto mesto, deveti je bil Albin Čižman, mesto za njim pa Janez Skok. Med kanuisti je do desetega mesta priveslal Boštjan Žitnik, potem ko je z dotikom zadnjih vratic zapravil kolajno.
Poleg omenjenih disciplin je imela Slovenija v Barceloni svoje predstavnike še v atletiki, kjer se je z olimpijskim utripom prvič soočala tekačica čez ovire Brigita Bukovec, lokostrelstvu, kolesarstvu, gimnastiki, judu, tenisu, plavanju, namiznem tenisu in jadranju. Za las pa je letalo za Španijo zgrešila košarkarska reprezentanca, ki jo je od zgodovinskega nastopa na OI ločil en sam koš proti Skupnosti neodvisnih držav.
2
