Žemlja ali kajzerica? Vseeno

Slovenski teniški mušketirji so konec tedna v Davisovem pokalu potolkli danske tekmece. Niso jim prepustili niti točke. Skandinavski gostje so v Velenju ostali praznih rok, mi pa smo izkoristili priložnost in povprašali 25-letnega Gorenjca, kako razmišlja o pomenu prehrane v vrhunskem športu: ''Pazim na to, kaj jem. Imam svoje načine prehranjevanja. Jem veliko dodatkov in se izogibam določenim stvarem. Posebej laktozi. Tukaj so skrite prednosti in slabosti, sam skušam izkoristiti vsak odstotek možnosti. Če se to vsaj delček pozna v teniški igri, sem že storil prav,'' je zaupal Grega Žemlja, ki se je primoran odreči marsikateri razvadi na krožniku. Tudi slastnim, a tudi mastnim zrezkom. ''Dobro, včasih me kaj premami, tudi kaka slaščica … Temu se je enostavno težko odreči, a poizkušam na to paziti najbolje, kar se da. Sploh pred turnirji in tekmami. Takrat sem najbolj pazljiv,'' dodaja ''drugi lopar'' slovenskega moškega tenisa, ki v letu zamenja ogromno časovnih pasov, na potovanjih pa se veliko zadržuje tudi na letališčih. Mu tam kdaj zadiši vonj po hitri hrani? ''Ne, to pa nikoli. Hitri hrani se izogibam. Tako kot pri pijači kavi in gaziranim pijačam. Tudi naravnih sokov ne pijem. Sem bolj pristaš vode in pa športnih napitkov,'' je odvrnil teniški igralec, ki se ponaša s priimkom, debelo zakoreninjenem v kraljestvu hrane. Zato smo si za konec dovolili še ''nespodobno'' vprašanje. Kaj ima raje, ko se odpravi v trgovino z namenom, da si napolni košarico s kruhom? Žemljo ali kajzerico? ''Ne vem, tukaj pa res nimam preferenc. Mi je kar vseeno,'' se je kislo nasmehnil in odšel novim teniškim prigodam naproti.