Vseživljenjski športi

Vseživljenjski športi so športi, v katerih lahko uživate vse življenje in ne vključujejo močnejših telesnih kontaktov. V kolikor se z njimi ukvarjate že od rane mladosti, boste z njimi lahko nadaljevali tudi, ko boste zbirali socialna zavarovanja. Gre predvsem za športe, pri katerih ni pogostih telesnih stikov in s katerimi se lahko ukvarjamo na različnih intenzivnih nivojih. Za razliko od nogometa, rokometa, košarke in borilnih veščin, ki so izrazito kontaktni športi, so za starejšo populacijo najbolj primerni športi, kot so tenis, badminton, ples, nordijska hoja in plavanje. Pomemben vidik vseživljenjskih športov je tudi ta, da pri teh športnih aktivnostih človek uporablja spretnosti, obvladovanje, modrost in izkušnje, ki jih je pridobil z leti. Prav tako med vseživljenjske športe štejemo tiste, pri katerih sodeluje manjše število udeležencev, eden ali dva, saj so skupinski športi zaradi neprestanih telesnih kontaktov primernejši za mlajšo populacijo.

Med športi, namenjenimi vsem generacijam, najdemo plavanje. Ta vseživljenjski šport koristi celotnemu telesu, saj pri plavanju delujejo skoraj vse mišice, zaradi vodoravnega položaja telesa med plavanjem pa je razbremenjen celotni skelet. In prav zato je plavanje primerno tako za mladino kot za starejše, tudi kot rehabilitacija po poškodbah. Tenis in badminton sta športa, pri katerih telesnih kontaktov ni in katerih tempo lahko prilagodimo svojim zmožnostim, zahtevata le dve osebi na vsaki strani mreže in nekaj domišljije, zato sta vsekakor primerna oblika vadbe tudi v zrelostnem obdobju. Zadnja leta vedno bolj množična telesna dejavnost je tudi nordijska hoja, s katero so začeli Finci z namenom dodatne obremenitve zgornjega dela telesa in s tem aktiviranja skoraj vseh mišic. Kljub temu, da za razliko od navadne hoje zahteva večjo obremenitev telesa, tega ne občutimo kot večjega napora. Ta vadba izboljšuje mišično vzdržljivost in zmanjšuje obremenjenost kolenskega sklepa in hrbtenice, zato je »finska zvrst« hoje primerna za vsa življenjska obdobja. Tudi ples postaja vse bolj priljubljena aktivnost za starejšo populacijo, saj ne zahteva velikih fizičnih naporov in zatorej zanj nismo nikoli prestari. Da ples postaja vse bolj razširjen med starejšimi, kažejo tudi vse pogostejši plesni programi, ki ponujajo plesne tečaje starejšim. Golf kot najštevilčnejši individualni šport je prav tako lep primer vseživljenjske aktivnosti, saj ne zahteva velikih telesnih in motoričnih sposobnosti, hkrati pa omogoča, da smo v stiku z naravo in ga gojimo tudi v visoki starosti. Čeprav mešane borilne veščine vsekakor niso primer vseživljenjskega športa, pa med aktivnosti, primerne za starejšo populacijo, uvrščamo tudi »mehkejšo« obliko borilnih veščin, in sicer tai chi. Pri tai chi-ju ne gre le za samoobrambo, pač pa tudi za obliko sprostitvene tehnike, ki je osnovana na vajah za telo in dušo, namenjene vsem starostnim skupinam. V tujini med vseživljenjske športe uvrščajo tudi športe, ki so pri nas manj številčni, kot sta lokostrelstvo in muharjenje.