Upanje na uspeh in strah pred neuspehom

Izr. prof. dr. Tanja Kajtna, univ. dipl. psih. je športna psihologinja, ki se s športno psihologijo že vrsto let ukvarja tako s praktičnega kot raziskovalnega vidika. Sodeluje s številnimi vrhunskimi športniki in njihovimi trenerji, kot športna psihologinja je bila udeleženka slovenskih ekip na Olimpijskih igrah v Londonu in Paraolimpijskih igrah v Pekingu. V svoje delo poleg fenomenološkega pristopa vključuje pristope vedenjsko - kognitivne terapije in hipnoterapije. Je predsednica Sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, kjer skrbi za zagotavljanje razvoja področja in uveljavljanje stroke na športnem področju. Zaposlena je na Fakulteti za šport v Ljubljani kot asistentka na Katedri za psihologijo športa in na Pedagoški fakulteti v Mariboru kot nosilka psiholoških predmetov na smeri za izobraževanje trenerjev. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij s področja športne psihologije, na primer znanstvene monografije Trener in športno-psihološkega priročnika Šport z bistro glavo.

Čeprav sta do 18. Ljubljanskega maratona še slaba dva meseca, bo največji tekaški dogodek v Sloveniji tu, še preden se boste dobro zavedli. Če ne spadate med ljudi, ki energijo rade volje večkrat tedensko sproščajo s športnimi aktivnostmi, in če vam rekreacija ne diši, se boste v prihodnjih tednih lahko sprehodili skozi serijo prispevkov, v katerih bo osrednja nit motivacija športnih rekreativcev, in morda bo navdušenja nad rekreativnim udejstvovanjem kaj več.

Upanje na uspeh kot pozitivni pol storilnostne motivacije

A še preden se posvetimo prispevkom o tem, kako se motivirati, kje najti motivacijo, zakaj na primer odteči deset kilometrov na Ljubljanskem maratonu, spoznajmo, kaj motivacija sploh je. Psihologinja Tanja Kajtna o motivaciji, povezani z rekreativci, govori o storilnostni motivaciji: "V povezavi s športom uporabljamo izraz storilnostna motivacija, ki predstavlja potrebo po dosežkih in jo opredeljujemo kot potrebo, kot željo po tem, da lahko naredimo nekaj težkega. Da to storimo samostojno, da premagamo zapreke, ki se nam pojavijo na poti, dosežemo neko veljavo in na koncu tudi tekmujemo in premagujemo tekmece."

Storilnostna motivacija ima po besedah dr. Kajtnove dva faktorja, in sicer "upanje na uspeh in strah pred neuspehom". Pri upanju gre za željo, da bi dosegel nek rezultat (odtekel deset kilometrov v določenem času), da bi izboljšal svoje sposobnosti in da bi napredoval. Zato je upanje na uspeh pozitivni pol storilnostne motivacije. Strah pred neuspehom pa predstavlja željo, da bi se izognili neuspehu in razočaranju in da se nam ne bi bilo treba soočati s pomanjkanjem napredka. Tanja Kajtna opozarja, "da je ta vrsta koncentracije negativna, če je prisotna v večji meri kot želja po uspehu. Kljub temu pa lahko željo po uspehu smiselno dopolni in doda motiv za delo in vlaganje truda".

Delaš zase, delaš za druge

Na področju storilnostne motivacije Tanja Kajtna omenja dve najpogostejši vrsti, in sicer notranjo in zunanjo motivacijo: "Pri notranji gre za to, da se ljudje z več notranje motivacije stvari lotijo predvsem zaradi sebe, zato da bi napredovali in iz sebe naredili največ, kar lahko. Povsem nasprotno je pri ljudeh, pri katerih prevlada zunanja motivacija. Ti se z aktivnostjo ukvarjajo le zato, da bi njihove dosežke videli drugi oziroma da bodo za svoje uspehe nagrajeni." A kot pravi dr. Kajtnova, se vrste motivacije pri vseh ljudeh prepletajo, tako se na primer prepletata želja po uspehu in strah pred neuspehom kot tud notranja in zunanja motivacija.

O tem, kako pomembna je motivacija pri rekreativnih športnikih, kakšen je recept za motiviranje za rekreativno vadbo, kako se motivirati, ko ne dosežemo želenih rezultatov, boste lahko prebrali v prihodnjih prispevkih.