Sobota, 7. 5. 2016, 17.00
7 let, 1 mesec
Starosta Teka trojk Anton Majcen: Še danes se ne damo
S Tekom trojk in sobotnim pohodom se je končala športno-rekreativna prireditev Pot ob žici, ki se je je ob 60. rojstnem dnevu v treh dneh udeležilo rekordnih 42.680 ljudi. Sobotno dopoldne so ljubljanske ulice preplavili tekači in ob prihodu v cilj eden za drugim ponavljali, da potrebujemo tek, ki spodbuja solidarnost.
Staro in mlado se je dopoldan zgrnilo na ljubljanske ulice in se podalo na tri razdalje Teka trojk. Osnovnošolci in srednješolci so se lahko udeležili trikilometrske preizkušnje, sicer pa so tekači lahko izbirali še med 12,5-kilometrsko in 29-kilometrsko razdaljo.
Družno, v skupinah po tri, nekatere so se zaradi bolezni skrčile, druge tik pred ciljem tudi razširile, so v cilj prihajali z nasmehom na obrazu. Za večino tokrat ni štel rezultat, pač pa so bili v ospredju druženje, zabava in medsebojna pomoč. Če se je komu v trojki "zataknilo", sta ga namreč spodbujala preostala člena, saj je veljal čas tistega, ki je zadnji pretekel ciljno črto.
V cilju smo za rokav pocukali nekaj udeležencev, ki so bili enotni, da je lepo teči zgolj za zabavo in ne le za osebni rezultat.
"Danes je bilo kar malo hudo. Leta so naredila svoje, pa tudi to ni pomagalo, da tri mesece nisem nič tekel. Ampak sem imel mladost (tekel je v družbi vnukinj, op. a.), ki mi je dala energijo. Sem zelo zadovoljen, da sem v tem času prišel v cilj (12,5 kilometra so pretekli v uri in pol, op. a.)," je bil ponosen starosta teka trojk Anton Majcen. Pretekel je prav vseh 60, na vprašanje, ali je bil to res njegov zadnji Tek trojk, pa odgovoril z besedami: "Nikoli ne reci nikoli."
"Ogromno se je spremenilo. Takrat smo tekli sami, ni bilo ljudi v cilju, oprema je bila drugačna. Še puške smo imeli, nahrbtnik … A bili smo bolje pripravljeni, saj smo bili aktivni atleti. A še danes se ne damo," nam je zaupal 80-letni Majcen. Ta se je po teku poslovil od svoje ure, ki jo je leta 1957 prejel za zmago na prvem Teku trojk. Od zdaj najprej bo v lasti zbiratelja Tomaža Alaufa.
Na teku trojk ni manjkala niti strastna rekreativna tekačica Kazimira Lužnik, ki je bila z 82 leti najstarejša ženska udeleženka.
"Super je, ker gre za družaben dogodek. Ne gre za rezultat, ampak bolj za druženje. Bilo je fenomenalno. Med tekom so bile vseskozi kakšne pripombe, tako da sva se malo nasmejali in nam je vse hitreje minilo," je nad prireditvijo, ki spodbuja solidarnost, navdušena gorenjsko-štajerska naveza (ženski del je štajerski), ki bo na večnem nogometnem derbiju zvečer navijala za Maribor.
"Boljše kot odlično. Le malo je vroče, a vse drugo je super. Brez pripomb," so bile ob prihodu v cilj navdušene "balerine" z Brezovice pri Ljubljani in Vrhnike.
"Super je bilo. Sproščeno. Povsem drugače kot na maratonu, kjer je dril, tu je pa vse prijateljsko in za zabavo. Najlepše je bilo, ko smo tekli navzdol (smeh, op. a.), najtežje pa na zadnjih dveh kilometrih. Morda bi bilo še bolje, da v skupini ne bi bili le trije, ampak kar pet, kot jih je bilo na začetku. S tem bi še bolj poudarili povezanost, ki je smisel prireditve," idej ni manjkalo odlično razpoloženi mešani trojki iz Tolmina.
"Praviloma gremo na trojke vsako leto in tudi na malce bolj pomembne teke v Sloveniji. S seboj vedno pripeljemo otroke, ki navijajo. Malce pred ciljem smo jih pobrali, da so z nami stekli skozi cilj. Pomemben je ekipni duh, ki se ga res čuti. Tudi mi smo si pomagali," pravi ženska članica trojke z Gorenjske, ki bo v nedeljo enega člana spodbujala tudi na najbolj globalnem teku Wings for Life.
"To je to. Super. Trasa je bila odlična, vreme ne bi moglo biti lepše. Za motivacijo je ta prireditev najboljša, saj gre za druženje, za zabavo, ne pa za medsebojno tekmovanje. Tu ni nobene tekmovalnosti. Tu veš, da nikogar ne smeš pustiti na cedilu, tako da se še posebej trudiš in se imaš fino," pravijo Rossi sport bejbe. Ljubiteljice teka in kolesarjenja so krajšo razdaljo pretekle kot tretja najhitrejša ženska trojka.
Največjo oviro za mnogo tekačev na teku trojk je predstavljal Golovec, a so ga tekači uspešno premagovali. Družno je vse lažje. "Smo ga premagali, ja. Malo je bilo vroče, a drugače je kar šlo. V skupini je vse lažje. In prav to je najlepši del te prireditve, res je bilo luštno," so si bili enotni člani trojke z zgovornim imenom.
"Fino je bilo. V redu temperature. Bilo je sicer veliko ljudi, ampak smo šli 'na easy', brez težav in z veliko dobre volje. S kolegi se ga udeležujemo že nekaj let in vse skupaj vzamemo kot zabavo ne kot resno tekmovanje. Mislim, da jih večina na tem teku teče na tak način. In v tem je čar," pravi štajerska naveza Kotaleči kamni, ki bo zvečer stiskala pesti za vijolice.
"Odlično je bilo. Še dobro, da smo štartali že ob devetih. Prvih pet kilometrov je bilo v senci in ni bilo težav, potem smo pa prišli v okrilje gozda, kjer je bilo sploh idealno, tako da je bilo prav užitek teči. Enkratno je, da imamo tak tek. Upam, da bo še vrsto let, prav rade volje se ga bom tudi v prihodnje udeleževal. Oba sva zadovoljna s časom, s pripravo in kondicijo. Odlično je bilo," sta bila navdušena tekača z Jesenic, ki sta zjutraj sicer ostala brez obolelega tretjega člana, a ju to ni zaustavilo.