Organizacija Maratona treh src

Maraton Treh src je nastal pred 31. leti kot ideja povezave treh maratonov – v Bovcu, Kranju in Radencih. Žal je kasneje ideja zamrla, saj sta maratona v Bovcu in Kranju na žalost usahnila. A to takratnih zagnancev ni ustavilo in so ustvarjali maraton, kot ga poznamo danes. Tako je že na prvem maratonu 30. maja 1981 teklo zavidljivih 1100 ljubiteljev teka in ta številka se je vztrajno povečevala, s tem pa je rasla tudi potreba po dobri organiziranosti.

S takšno organiziranostjo se je doseglo, da namesto običajne »one-man-band« sheme dobijo bolj razpršeno organizacijo dela in se lahko vsak posveti svojemu strokovnemu področju. Za koordinacijo med maratoni, ki se vrstijo enkrat letno v mesecu maju in predvsem pri pripravi strateških planov ter hitrega odločanja pa je imenovan še t.i. ožji odbor, v katerem so predsednik, podpredsednik, sekretar, vodja tekmovanja in vodja marketinga.

Organiziranost Najštevilčnejši je pododbor za varovanje, v katerega so vključeni policija, gasilci in cestno podjetje. Naloga tega pododbora je priprava vseh načrtov varovanja, točk varovanja, priprava projekta varovanja, postavitev obvestilnih tabel, cestnih zapor, fizičnega varovanja in urejanja prometa ob zaporah. Poleg tega pa so pri maratonih nepogrešljivi tudi: zdravstvena, sodniška in prijavna služba.

Okrepčevalnice Okrepčevalnice so logistično prav tako zahteven podvig, saj je potrebno še kako skrbno načrtovati količine pijače in prehrane na posamezni okrepčevalnici. Pričakovano število tekačev in poznavanje teka ter prehodnih časov ogromno pomagata pri postavitvi oz. velikosti okrepčevalnic, saj je potrebno predvsem na prvih zagotoviti dostop velikemu številu tekačev, na zadnjih kilometrih pa so okrepčevalnice v zmanjšanem obsegu, predvsem krajše, a še vedno enako dobro založene, saj so tekači tu že bolj časovno razporejeni. Glede na predvideno toplejše vreme in ugoden odziv tekačev smo jih postavili na 2,5 km kar zagotavlja vsakemu tekaču več kot zadostno število napitkov in prehrane med tekom.

Delo z novinarji Ta sicer številčno ni tako obsežna, a je zato toliko bolj organizirana. Skrbi za sprotno obveščanje novinarjev o dogajanju na progi (preko centra zvez), pripravlja pogoje za delo (računalniki, telefoni, faksi, internet, fotokopirni stroji…) ter prevoze novinarjev po progi s službenimi vozili. Novinarji, poročevalci in fotoreporterji imajo dostop do vseh informacij ob vsakem času, tako preko računalnikov kot izpisanih obvestil v posebej za to pripravljen prostoru – PRESS šotor. Seveda tu ne gre pozabiti tudi na PRED in PO prireditvene aktivnosti kot so organiziranje tiskovnih konferenc, priprava informativnega biltena s potrebnimi informacijami za nemoteno delo novinarjev, priprava komunikejev, ipd. ter servisiranja medijev in javnosti (p)o prireditvi.

Še veliko več Še nekaj ljudi velja omeniti, brez katerih organizacije takšne prireditve ne bi bila mogoča. Vodja tekmovanja poskrbi, da je proga pripravljena, ustrezno izmerjena, očiščena in označena. Prav tako bdi nad celotnim tekmovanjem, delom sodniške službe, nad časomerilci in drugimi, ki so odgovorni za nemoten potek tekmovanja. Služba marketinga kontaktira s sponzorji in išče morebitne nove, skrbi za oglaševanje in namestitve oglasov na sami prireditvi ter trženje štartno-ciljnega prostora. Tu nastaja tudi Revija MTS, ki jo prejmejo na dom tudi vsi udeleženci prireditve. Finance so seveda pomemben del in tudi tu je potrebno ogromno dela, tako preko spremljanja plačil, izstavljanja računov, naročilnic in izdelave zaključni računov ter obračunskih bilanc. Prehrana skoraj 800 članskega kolektiva ni majhna stvar. Poskrbeti je potrebno za zbiranje podatkov o dejanskem številu organizatorjev ta dan, potrebah po malicah, večerji, napitkih in vse to tudi organizirati, naročiti, pripraviti in ustrezno razdeliti.

In nazadnje je tu še sekretar, ki koordinira delo vseh pododborov ter skrbi za preostale zadeve in logistično podporo, kot je postavitev štartno ciljnega prostora, priprava proge, pogodb z izvajalci, organiziranje službe vzdrževanja, pripravlja razpise ter ostala administrativna opravila. Hkrati je tudi kontaktna oseba za morebitne nejasnosti in dodatna vprašanja udeležencev pred, na in po prireditvi.