"Hitrost" in "vztrajnost" ljubljanskega maratona

Roman Kejžar je v karieri uspešno končal 58 maratonov, sedem v Ljubljani, kjer je dvakrat tudi zmagal. Slavil je na 1. Ljubljanskem maratonu leta 1996 in na 6. leta 2001, dodal pa je še štiri zmage na polmaratonski razdalji.

"Domače zmage so bile vedno nekaj posebnega, zato se jih rad spominjam. Še slajše bi bile najbrž danes, ko se zbere še veliko večje število tekačev. To je zagotovo motiv za naše mlade tekmovalce. Prav tako ne bom pozabil poslovilnega teka v Ljubljani leta 2009," obuja spomine slovenski maratonski rekorder, rekord je s časom 2;11:50 postavil leta 2000 v italijanskem Torinu. Takrat je bil prepričan, da se bo nekoč spustil pod magično mejo 2;10, a mu pozneje tega cilja ni uspelo uresničiti.

"Grenak priokus je pustil tretji ljubljanski maraton leta 1998, ko me je Poljak Piotr Poblocki premagal v ciljnem šprintu. Nikoli nisem maratona izgubil v šprintu, takrat pa sem prezgodaj začel finiširati," se še spomni danes 49-letni Kejžar, ki je tudi po končani tekmovalni karieri ostal povezan s tekom in z ljubljanskim maratonom. "V tekaških sferah ostajam kot trener vrhunskih in rekreativnih tekačev, promotor športne opreme in še naprej ostajam tudi del zgodbe o ljubljanskem maratonu," doda.

Če je Kejžar kot vrhunski tekač sinonim za maratonsko hitrost, pa je rekreativni tekač Peter Macuh sinonim za maratonsko vztrajnost in trmo. Je namreč eden izmed šestih Slovencev, ki so na ljubljanskem maratonu 19-krat uspešno pretekli maratonsko progo. In ne, ne bo nas razočaral, med prijavljenimi je tudi letos.

Tudi Macuhu se je še posebej v spomin vtisnil prvi ljubljanski maraton. "Bil sem odlično pripravljen. Prvi krog sem brez težav pretekel v času 1;24, potem sem dehidriral in se komaj privlekel do cilja. Čas je bil res 3;06:02, lahko pa bi bilo precej bolje ali slabše. Dan prej sem bil namreč na praznovanju. Popil sem kakšen kozarček preveč. S tem se ni za hvaliti," nam je v enem od pogovorov razkril Korošec, ki je s tekom okužil vso družino. Žena Irena se v Ljubljani udeležuje polmaratonov, sinova Marko in Matjaž pa sta skozi atletiko odrasla.

Svoj prvi maraton je Macuh, po poklicu je ekonomist, pretekel pri 20 letih, leta 1981 v Radencih. Od takrat je redni obiskovalec vseh vrst tekaških prireditev, letno se jih v zadnjem obdobju udeleži kakšnih 50. Rad se poda na gorsko tekaške preizkušnje, maratonov se udeležuje doma in v tujini, ne izpusti pa niti kakšne od ekstremnih tekaških dirk. Tako je reden udeleženec gorskega maratona štirih občin (GM4O), šestkrat pa se je preizkusil tudi na ultramaratonskem teku Ultra Trail du Mont Blanc (UTMB), ki velja za neuradno svetovno prvenstvo v ultradolgih tekih.