NK Olimpija
Ponedeljek, 20. 4. 2020, 19.00
4 leta
Igralci privolili v znižanje plač, a jih skrbi za prihodnost
Negotova usoda (nogometašev) Olimpije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,24
7
Velika večina nogometašev Olimpije je naredila korak nazaj in privolila v drastično znižanje plač, ki ga je napovedal Milan Mandarić, a veliko bolj kot to lahko navijače ljubljanskega nogometnega kluba skrbi, kaj sledi po napovedanem predsednikovem odhodu.
Milan Mandarić je odhod iz Olimpije resda napovedal že večkrat, a je imel takrat vedno v mislih scenarij, po katerem bi klub prodal, zapustil Ljubljano in za sabo zaprl vrata. Zdaj, ko je nekaj prodaj kluba, ki od njegovega prihoda živi na veliki nogi, padlo v vodo, je zgodba drugačna. Odločno je pripravljen oditi ne glede ne glede na vse. Pa četudi bo ob tem za seboj pustil odprta vrata, kar bi pomenilo, da kupca ne bo.
Da tokrat verjetno res misli resno, je mogoče sklepati tudi ob tem, ker besed o odhodu, ki ga je napovedal v nedavnem intervjuju za slovenski časnik Dnevnik, ni pripravljen ponavljati. Prek svojega posrednika je sporočil, da je povedal vse in da se v medijih vsaj za zdaj ne namerava več pojavljati.
Ob tem je jasno, da še vedno išče način, kako bi našel izhod iz kluba s prodajo. Bil bi dober za njegovo denarnico, iz katere je, če je mogoče verjeti njegovim besedam, v petih letih v klub vložil 18 milijonov evrov. V resnici je klubski ustroj, ki ga je postavil v Ljubljani, v zadnjih petih letih stal še veliko več. Več kot pol milijona evrov na mesec je šlo iz klubske blagajne samo za plače nogometašev. V preteklosti kdaj tudi več. Mesecev je bilo do zdaj, odkar je junija 2015 prišel v Stožice, 58. Klubski proračun se je v Mandarićevi Olimpiji do tega trenutka gibal v povprečju med šestimi in sedmimi milijoni evrov.
V Mandarićevi Olimpiji so se zvrstili številni trenerji in drugi sodelavci.
Vreča brez dna, v katero so občasno kapnili milijoni
Resda je bilo v tem času tudi nekaj nagrad in zelo bogatih prodaj. Za Ezekiela Hentyja, Andraža Šporarja in Miho Zajca je v ljubljansko blagajno kapnilo več kot deset milijonov evrov, a bilo je tudi nekaj bogatih nakupov. Ne nazadnje je padel tudi slovenski rekord, ko je Olimpija v začetku leta 2016 nakazala 800 tisoč evrov Gorici za takrat 19-letnega Nigerijca Blessinga Elekeja. In še veliko drugih stroškov. Predvsem zaradi trenerjev, ki se jih je v manj kot petih letih nabralo kar deset. Dva, zdajšnji trener Safet Hadžić in prvi Mandarićev trener Marijan Pušnik, sta na klopi Olimpije sedela kar dvakrat.
Predvsem pa sta se v Stožicah za slovenske nogometne razmere cedila med in mleko. S plačami, ki so jih služili igralci v Ljubljani, kjer ob slabem obisku in skromnem klubskem trženju skoraj vse tekme, razen tistih nekaj na leto, prinašajo stroške, ne pa dobička, se ni mogel primerjati niti Maribor, ki je v tem času odigral 34 evropskih tekem in zaigral celo v ligi prvakov.
Skoraj vsi so sklenili dogovor
Prav zaradi tega je Mandarić ob epidemiji koronavirusa, ki je ustavila nogometno dogajanje tudi v Sloveniji, kot prvi udaril po mizi in napovedal drastično znižanje plač, ki bo veljalo do vrnitve na nogometne zelenice.
Vsi nogometaši niso takoj privolili v hud ukrep, saj so želeli razjasniti nekatere nejasnosti, in s tem malce razjezili tudi predsednika, a so po informacijah, ki smo jih dobili v igralskem kadru in so nam jih potrdili tudi viri v klubu, našli skupen jezik.
Z nekaj manjšimi korekcijami naj bi dogovor o prepolovitvi stroškov za plače nogometašev sprejeli skoraj vsi. Z dobrega pol milijona evrov, kolikor je šlo za plače pri Olimpiji zadnji mesec pred krizo, so Ljubljančani strošek znižali na 250 tisoč do 300 tisoč evrov.
Med nogometaši je kar nekaj takih, ki bodo plače tako ali tako dobivali le še do konca sezone, ko se bo njihova pot v Ljubljani končala. Podaljšanja pogodbe ne bodo sklenili z nobenim.
Nogometaši Olimpije so privolili v znižanje plač. Številni med njimi bodo v Ljubljani le do konca sezone.
Kaj bo z Olimpijo, če ne bo kupca?
Od kar 55 nogometašev, ki so pogodbeno vezani na Olimpijo, je še več takšnih, ki imajo pogodbe do leta 2021 oziroma 2022.
Njih in z njimi tudi navijače Olimpije pa bolj kot znižanje plač lahko skrbi, kaj bo, ko in če bo Mandarić res odšel. Že pred krizo je bila Olimpija, ki je leta 2004 enkrat že propadla, v nogometno ubogi Ljubljani vreča brez dna, s katero se je spogledoval redko kdo. Zdaj se bo zagotovo še težje.
Mandarić sicer vseskozi ponavlja besede o tem, da želi klub predati v odličnem stanju, kar je izrekel že, ko je prišel. Toda če obljube ne bo držal in bo roke od Olimpije dvignil, ne da bi jo prodal, bodo pred njo zelo negotovi časi. Na plačilnem seznamu pa kar nekaj nogometašev s plačami, ki jih ne bo mogel plačevati nihče.
Do kdaj imajo podpisane pogodbe nogometaši Olimpije?
Do 30. junija 2021: Macky Bagnack, Eric Boakye, Matija Burin, Endri Čekičič, Marko Gajić, Jucie Lupeta, Anej Mežnar, Daniel Ntankeu, Matic Paljk, Marko Perković, Nejc Vidmar, Ante Vukušić.
Do 30. junija 2022: Ben Gasser, Timi Maks Elšnik, Nik Kapun, Denis Šme, Vitja Valenčič.
*v Olimpijo posojen igralec
Olimpija je leta 2016 prišla do prvega naslova državnega prvaka po dolgih 21 letih čakanja. Dve leti pozneje je prvič po 15 letih postala še pokalni prvak.
Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Sezono 2019/20 bo Mandarić, tako trdi, zagotovo izpeljal. Vprašanje je le, kdaj se bo nadaljevala in kdaj je bo konec.
In za marsikoga zagotovo ne nepomembno: ali bo ob dve prvenstveni in dve pokalni lovoriki postavil še peto.
Spomnimo, Olimpija po 25 prvenstvenih krogih zamrznjene lestvice Prve lige Telekom Slovenije vodi s petimi točkami naskoka pred najbližjim zasledovalcem in še dvema več pred svojim največjim tekmecem Mariborom.
7