Četrtek, 2. 5. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
Filippo Zovatto
Italijan, ki na pragu abrahama zabija gole v tretji slovenski ligi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,55
Filippo Zovatto pri 49 letih še naprej igra nogomet in tudi zabija gole.
Zgodba Italijana Filippa Zovatta je zgodba o pravi ljubezni do nogometa. Zgodba, ki je danes v športu, v katerem se pretakajo stotine milijonov evrov, prava redkost in zato tudi tako romantična. Spoznajte italijanskega nogometaša, ki bo septembra letos praznoval 50. rojstni dan, a ga to ne ustavi, da ne bi zabijal golov v majici slovenskega tretjeligaša Adrie iz Mirna. Majhnega v nogomet zaljubljenega primorskega kraja, v katerem ta možakar, ki kaže veliko manj let, kot jih v resnici ima, uživa status prave legende.
Miren je majhen kraj ob meji z Italijo, ki je razpotegnjen ob reki Vipavi. V naselju, v katerem živi približno 1.500 prebivalcev, se pogosto pogovarjajo o nogometu. Enkrat na dva tedna je poleti, jeseni in spomladi tam sploh veselo. Takrat se na igrišču, ki leži v izjemno fotogeničnem okolju pod cerkvijo na Mirenskem gradu, priljubljeni 120 metrov visoki romarski in izletniški točki nad Mirnom, za žogo podijo domači in okoliški fantje.
Tretjeligaške tekme Mirna, ki spada med najstarejše nogometne klube v Sloveniji, so zdaj že dve desetletji stalnica, zato ni bila nič posebnega niti domača tekma Adrie Miren in Elto Izolo izpred treh tednov v 22. krogu tretje slovenske nogometne lige zahod. Domači fantje so vodili s 3:0, ko je pred koncem tekme na igrišče s klopi vstopil eden izmed njih, nogometaš s številko 10.
Nekaj minut pozneje je zadel in postavil končni izid. Nogomet je videl že veliko zlatih rezervistov in nogometašev, ki so gole po prihodu s klopi zabijali še hitreje. Nič takšnega. Seveda. Če ta možakar ne bi bil star 49 let. In če golov v zreli starosti ne bi zabijal redno.
Prišel je kot veteran, zdaj že skoraj 20 let igra za člane
V Sloveniji igra že od leta 2002.
V Mirnu, vmes je bil kratek čas tudi v Brdih, igra že od leta 2003. V Slovenijo ga je pripeljala ljubezen do ženske, z njo je k nam prinesel ljubezen do nogometne žoge. Sprva jo je želel v Mirnu po resnejši ravni v vrstah italijanskih nižjeligašev (Pordenone, Treviso, Gorizia …) gojiti v tamkajšnji veteranski ekipi, a je usoda njegovo zgodbo kmalu zasukala v drugo smer.
"Z veterani Adrie smo igrali trening tekmo s člansko ekipo kluba, njen trener pa me je že po pol ure igre opazil in me povabil, da se priključim njegovi ekipi. Izziv sem seveda sprejel, z njim z vmesno prekinitvijo vztrajam še danes. Že nekajkrat sem hotel končati, a je predvsem ljubezen do nogometa tista, zaradi katere je bilo mojih zadnjih sezon do zdaj že kar nekaj," nam je povedal Filippo Zovatto, ki smo ga na lep sončen dan obiskali na igrišču v Mirnu, da bi pobliže spoznali njegovo zanimivo zgodbo.
Eden najstarejših nogometnih klubov, ki bo kmalu praznoval stoletnico
Klubske vitrine NK Adrie Miren.
Miren je eden najstarejših nogometnih krajev, v katerem nogomet igrajo od leta 1922, tako da se v klubu že pripravljajo na 100-letnico obstoja nogometa.ND Adria Miren neprekinjeno deluje že od leta 1957, mirensko nogometno društvo pa je bilo skupaj z društvoma iz Bilj in Šempetra leta 1947 med ustanovitelji predhodnika današnjega nogometnega društva Gorica, štirikratnega slovenskega prvaka. Leta 2014 je Adria Miren dobila tudi Bloudkovo priznanje za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa.
Prav posebno mesto v zgodovini nogometa na tem koncu ima mirensko nogometno igrišče Pr' Štanti s čudovito lego pod Mirenskim gradom. Poleg glavnega sta tam še pomožni igrišči z navadno in umetno travo, ki ima po novem tudi reflektorje.
V klubu so zelo ponosni na Bloudkovo priznanje.
V mirenskem klubu danes trenira okoli sto otrok, s katerimi se ukvarja šest trenerjev. V članski ekipi so štirje. V upravi kluba, čigar letni proračun, ki ga pokrijejo s sredstvi okoliških sponzorjev in občine, znaša okoli 120 tisoč evrov, sedi deset ljudi. Na domače tekme prihaja tudi do 300 gledalcev, ki so zelo glasni in obožujejo nogomet.Trenutno je Adria Miren pri sredini tretjeligaške prvenstvene razpredelnice v zahodni ligi in si predvsem želi, da si bo nastopanje na isti ravni zagotovila tudi v naslednji sezoni, ko se bodo štiri tretje lige združile v dve. Njena zdajšnja sezona je 20. v nizu v tretji ligi. Miren je bil enkrat celo prvak, a se v klubu niso odločili za selitev v drugo ligo.
Za ta klub so v preteklosti igrala tudi nekatera znana nogometna imena, kot so Patrik Eler, Nebojša Kovačević in Matija Širok.
Kopica lepih spominov in incident, zaradi katerega je počival pet let
"Garderobo sem si delil s fanti, ki so zdaj stari 70 let, in s tistimi, ki jih imajo danes 20. Na koncu je igrišče glavni kazalnik. Čutim, da me soigralci spoštujejo. Podobno kot tudi nasprotniki, trenerji, sodniki in delegati," je povedal Italijan, ki ima na igranje nogometa v Sloveniji kup lepih spominov, a tudi enega zelo grdega. Leta 2003 je na tekmi v Tolminu udaril sodnika Marka Podgorška in si prislužil petletni suspenz.
"To je bila velika napaka in čudna situacija. Če bi se vrnil nazaj, bi to seveda spremenil. Zelo mi je žal, s tem sodnikom sva danes prijatelja," je povedal o zgodbi, v kateri so mu v klubu stali ob strani. Treniral je s člansko ekipo, igral tekme v veteranski ekipi in leta 2008 dočakal vrnitev na nogometne zelenice. "V Adrii smo kot velika družina. V njej sem šel čez dva, tri rodove nogometašev. Ko je tako, je jasno, da do kluba čutiš nekaj več," je povedal o tem.
Čeprav bo 29. septembra dopolnil že 50 let, je na treningih še vedno med najbolj marljivimi.
Z goli je kot z ženskami. Pravi napadalec ga bo vedno zabil.
Njegov zadnji gol je bil tretji prvenstveni, ki ga je dosegel v tej sezoni. V prejšnji se je ustavil pri številki šest. Skupaj jih je bilo v tretji slovenski ligi že kar 70. "Vsak od njih je lep, vsak je nekaj posebnega. Gol je kot ženska. Vsak je lep na svoj način. Podobno kot z ženskami je tudi z zabijanjem golov. Pravi napadalec ga bo zabil, ne glede na to, koliko je star, 20, 30, 40 ali 50 let. Tega nikoli ne pozabiš," je v slogu pravega italijanskega šarmerja odgovoril na vprašanje, kateri goli so se mu najbolj vtisnili v spomin na njegovi tri desetletja trajajoči nogometni poti.
Na tej se je spogledoval tudi z igranjem na višji ravni, bil blizu tega, da prestopi v Verono in zaigra v drugi italijanski ligi, a se ni izšlo. "Glava ni bila na mestu. Tako kot še številni nogometaši, ki pridejo v leta, tudi jaz danes močno obžalujem, da nisem v mladosti razmišljal drugače. Če bi se vrnil nazaj, bi marsikaj spremenil. Veliko bolj bi delal. Brez nič ni nič. To želim vcepiti v glavo tudi mlajšim, ki prihajajo. Ne samo glede nogometa, ampak življenja nasploh," pravi italijanski nogometni "dedek", ki danes živi v Šempetru pri Gorici.
Predsednik prepričan, da bi lahko zabil tudi 30 golov
Erik Kovič, predsednik ND Adria Miren.
"Skoraj neverjetno je, kakšna čustva in kakšen odnos do nogometa kaže, čeprav bo kmalu star 50 let," o Zovattu pravi Erik Kovič, predsednik ND Adrie Miren. "Zanima ga praktično vse. Od tega, ali so žoge napolnjene z zrakom, do tega, kako bomo kadrovali v prestopnem roku. Je neverjeten človek, ki je lahko vzornik vsakemu nogometašu," je še povedal primorski podjetnik, ki se ukvarja s prodajo živil. "Je kot maskota našega kluba. Adrio vsi poznajo kot klub, v katerem igra Zovatto," je o zimzelenem Italijanu, s katerim sta velika prijatelja, še povedal Kovič, ki je ob tokratnem intervjuju opravljal vlogo prevajalca."Kako rad ima nogomet, potrjuje tudi to, da za igranje za naš klub ne dobi niti evra. Drugi prejemajo vsaj potne stroške, on noče niti tega," pravi prvi mož nogometnega kluba iz Mirna. "Filippo je že v letih, a še vedno zna zabiti gol. Po kazni je pri nas znova začel, ko je bil star že 37 let. Če bi tukaj igral, ko je bil v najboljših letih, bi na sezono zabijal vsaj 30 golov. O tem sem prepričan," je Kovič še povedal o nogometašu, ki je skoraj 30 let starejši od povprečja starosti članske ekipe.
Še danes ne zamudi niti enega treninga
Pri njem se mladi nogometaši in še marsikdo drug lahko naučijo tudi tega, kako živeti športno in kako skrbeti za vitalnost. Na pragu abrahama, ki ga bo srečal jeseni, je namreč videti vsaj deset, če ne celo več let mlajši. "Kakšno pivo sem in tja spijem, če sploh, sicer pa ne kadim, ne pijem, zdravo jem in pazim nase. Že od nekdaj je tako. Nekaj pa je seveda naredila tudi genetika, a dejstvo je, da je človek, ki se ukvarja s športom, bolj zdrav," pravi Zovatto, ki še danes kaže maksimalno odgovornost do klubskih barv in dela.
"Od njega bi se lahko učili vsi. To, kako on dojema nogomet, je nekaj drugega. V Italiji je pač tako. Tam imajo povsem drugačno miselnost. Na veliko višji ravni. Skoraj neverjetno je, kakšna čustva še danes goji do nogometa," je povzetek besed, s katerimi so njegov odnos do nogometa opisali ljudje v in okoli kluba.
V tretji slovenski ligi je do zdaj zbral več kot 150 nastopov in zabil 70 golov.
"Vedno treniram. Ne zamudim niti enega treninga in uživam. Na soigralce gledam kot na svoje otroke. Gojimo medsebojno spoštovanje. Na igrišču niso pomembni starost, jezik in barva kože. Samo nogometna žoga. Tudi sicer so me v Mirnu, že odkar sem prišel, zelo lepo sprejeli. Ne vem, kako bi bilo drugje, saj je tukaj povezava z Italijo zelo močna, a verjamem, da ne bi bilo drugače. Slovenci ste odprti ljudje," je Slovencem na dušo popihal italijanski super veteran in pohvale namenil tudi tukajšnjemu nogometu.
Najboljši? Josip Iličić! Z lahkoto bi igral za Barcelono, Real ...
"Zelo dober je. Slovenska liga je zelo kakovostna. To dokazuje tudi število igralcev, ki prihajajo iz nje in uspešno nastopajo v tujini. Sploh v zadnjem času jih je veliko. Slovenska liga je odlična odskočna deska za mlade," je povedal o slovenskem nogometu in na vprašanje, kdo je najboljši slovenski nogometaš, kot iz topa izstrelil, še preden smo dokončali stavek.
"Josip Iličić! On je fantastičen nogometaš. V njegov nogomet moraš biti zaljubljen. Lahko bi igral kjerkoli. Razliko na igrišču bi delal, tudi če bi igral za Barcelono ali Real Madrid," je pohvalil najboljšega slovenskega nogometaša zadnjih let, ki že vrsto let navdušuje v italijanskem nogometu.
Trener si želi, da bi mladi kazali 20 odstotkov tega, kar kaže on
Mitja Kristančič, trener članov Adrie.
O Zovattu smo se pogovarjali tudi s trenerjem članske ekipe Adrie Miren. "Zabija gole, čeprav na tekmo odigra samo 10, 15 minut. Ima znanje, avtoriteto in karizmo. O nogometu ogromno ve. Dojema ga na drugačen način. To je drug svet," je povedal Mitja Kristančič."On je lahko vzor vsakemu nogometašu. Kako se pride na trening, kakšen moraš imeti odnos do ljudi okoli sebe, kako trenirati. Če bi mladi kazali samo 20 odstotkov tega, kar kaže on, bi prišli zelo visoko. On je z drugega planeta, kar se tiče nogometne kulture," je še povedal o njem.
"Ko nekateri mlajši na treningih začnejo sopihati, on delo šele začne. Če je na treningu deset ponovitev neke vaje, jo bo on naredil še enajstič," je nadaljeval in za konec povedal, da je Italijan njegova podaljšana roka na in ob igrišču. "Marsikdaj mi pomaga. Če sem pošten, je on kot moj pomočnik," je zaključil Kristančič.
Soigralec mu je eno leto govoril o tem, kako dober je Diego Maradona
Ko je beseda nanesla na to, kdo je najboljši v deželi štirikratnih svetovnih prvakov, je s prstom pokazal na Federica Chieso. Mladega napadalca, sina legendarnega Enrica Chiese, ki navdušuje kot član Fiorentine in je trenutno eden najbolj vročih produktov italijanskega nogometa. "On je odličen," je pohvalil 21-letnika, ki ga bomo kmalu verjetno spremljali v dresu kakšnega evropskih velikanov, in kot najboljšega na svetu izbral Lionela Messija.
"Res je fantastičen, naredi lahko vse. On in Diego Armando Maradona sta najboljša vseh časov. O Diegu mi je v Trevisu govoril soigralec, ki je tri tedne treniral z njim pri Napoliju. Še eno leto mi je pripovedoval o tem, kako fantastičen nogometaš je in česa vsega je sposoben. Mislim, da je res najboljši, kar jih je bilo," je pohvalil oba slovita argentinska nogometaša, ki sta zaznamovala isto številko, kot jo na dresu nosi tudi on.
V Mirnu uživa in čuti veliko spoštovanje vseh, ki so v klubu. "Smo kot velika družina," pravi.
Obožuje številko 10 in vonj garderobe
"Številko 10 bom nosil, dokler bom igral," je ob koncu pogovora povedal Zovatto, ki prisega na Juventus, in poskušal odgovoriti še na vprašanje, do kdaj namerava igrati. "Skorajda zagotovo je letošnje leto moje zadnje, nekaterim stvarem se pač ne da izogniti. Vsak trening je lahko zadnji, mogoče pa tudi ne. Nikoli se ne ve," je vzneseno razložil.
In kaj potem, ko bo res konec? "Ne vem, a mislim, da bom v tem klubu oziroma okoli njega zagotovo ostal. Preveč ga imam rad," je prijeten pogovor pred začetkom popoldanskega treninga zaključil eden tistih, ki v poplavi nogometašev z milijoni evrov in sledilcev, ki so danes vse bolj v ospredju, spominjajo na bistvo nogometa. Da to predvsem igra tista, ki jo je treba ljubiti.
"Še vedno obožujem nogometno žogo, igro in vonj garderobe," je še dodal ob tem, odkorakal v garderobo, se preoblekel in stekel tja, kjer se počuti najbolj živega. Na nogometno igrišče.
Kapetan pravi, da je videti kot 18-letnik
Matej Godnič, kapetan članske ekipe Adrie.
Kakšen pa je Zovatto skozi oči soigralcev? O njem smo se pogovarjali s kapetanom članske ekipe Adrie Miren. "Videti je, kot da bi imel 18 let in je prvič prišel v člansko ekipo. Ima večjo voljo do dela kot marsikdo drug. Če bo tak še naprej, bi lahko igral še nekaj let. Ekipi prinese vse, kar ji lahko. Predvsem profesionalizem in tudi nekatere druge stvari, ki niso povezane z nogometom," je o 23 let starejšem soigralcu povedal Matej Godnič."Na igrišču je najboljši pri prostih strelih, zelo zanesljiv je tudi pri enajstmetrovkah in nevaren v igri z glavo. V kazenskem prostoru se še vedno počuti zelo domač. Ko je v njem, lahko zabije gol iz vsakega položaja. Še vedno je konkurenčen in želimo si, da bi še naprej igral," je povedal 27-letni nekdanji nogometaš Komna, Dekanov, Sežane, Izole in Kopra, pri katerem je bil priključen tudi k delu v članski ekipi, a priložnosti za igro na Bonifiki ni dočakal.
