Ponedeljek, 6. 4. 2020, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Direktor Aluminija Borut Arlič
Zgodba o uspehu, ki se ji čudi Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
Borut Arlič pričakuje NK Aluminij na mestih, ki peljejo v Evropo, tudi ob koncu sezone.
Čeprav ima Aluminij enega najnižjih proračunov med slovenskimi prvoligaši in prihaja iz Kidričevega, štajerskega kraja z nekaj več kot tisoč prebivalci, je postal pravcati strup za velikane. O fenomenu šumarjev – njihov zgodovinski pohod na Evropo je (začasno) prekinil izbruh koronavirusa – smo kramljali z njihovim direktorjem Borutom Arličem.
Na slovenskih zelenicah vlada nogometno mrtvilo. Prvenstvo se je prekinilo, nogometaši pa zaradi nepredvidljivosti posledic koronakrize sploh še ne vedo, kdaj se bodo spet lahko potegovali za točke. Eden tistih, ki je sezono 2019/20 – za zdaj je bilo odigranih 25 od 36 krogov – zaznamoval kot pozitivno in prijetno presenečenje, je Aluminij.
Čeprav prihaja iz majhnega kraja in se ne more niti za slovenske razmere pohvaliti z velikim klubskim proračunom, mu gre odlično. Po točkah zaostaja le za vodilno Olimpijo. Bil je že jesenski podprvak, v pokalu se je prebil v polfinale, njegova obramba je bila v začetnih mesecih sezone najbolj jeklena v državi. Trend izjemnih dosežkov, ki razvaja privržence šumarjev, bi se lahko nadaljeval, a so vmes posegle višje sile.
V Evropi v Mariboru, Celju ali na Ptuju?
Kidričani so na dobri poti, da si prvič v klubski zgodovini priigrajo nastop v Evropi.
Prvenstvo se je prekinilo, zdaj ima glavno besedo novi koronavirus, zaradi katerega je Nogometna zveza Slovenije (NZS) prejšnji teden obvestila javnost, da se zagotovo ne bo igralo vsaj do začetka maja. Vsaj.
''Ne glede na to, ali se bo sezona nadaljevala ali ne, bo Aluminij končal prvenstvo nekje na teh mestih, kjer smo zdaj. Tudi če pride do prekinitve. Bomo drugi, tretji ali četrti … To je za Aluminij zelo dober rezultat, ki pa prinaša tudi Evropo, kar je še toliko boljše,'' je direktor Borut Arlič prepričan, da Kidričanom ne bo ušla vrhunska uvrstitev, s katero bodo postavili zgodovinski mejnik in poskrbeli, da se bo prvič na žrebih pod okriljem Evropske nogometne zveze (Uefa) pojavila tudi kroglica z imenom NK Aluminij.
Če bi si Kidričani zagotovili nastop v Evropi, bi morali igrati domače mednarodne tekme nekje drugje, saj stadion v Kidričevem ne ustreza kriterijem.
Športni park v Kidričevem ne zadošča kriterijem Uefe, tako da ne more biti prizorišče evropskih tekem Aluminija, če bi se Kidričani uvrstili v Evropo.
''Pri nekaterih kriterijih za prvi ali drugi krog kvalifikacij bi še lahko improvizirali, pri številu sedežev, na stadionu jih mora biti vsaj 1.500, pa žal ne bi mogli. Tega nimamo. Zato bi igrali drugje. V poštev bi lahko prišel Maribor, Celje ali Ptuj. Težava pa je, da ne vemo, kdaj se bo vse skupaj končalo. Po navadi smo vedeli najpozneje do 15. maja, ali smo v Evropi, zdaj bo to veliko pozneje,'' se zaveda težav z urniki, ki bodo nastopili, če bi se sezone državnih prvenstev zavlekle pozno v poletje. Poraja se namreč vprašanje, kdaj bi se potem začela nova sezona v evropskih klubskih tekmovanjih.
Vedeti, kdo so, in se tako tudi obnašati
Pri Olimpiji je skoraj poldrugo leto sodeloval z Milanom Mandarićem.
Arlič je pred prihodom v Kidričevo ''funkcionarske'' izkušnje nabiral v Celju, Ljubljani in Krškem. Sodeloval je pri različnih slovenskih klubih z različnimi cilji in zmožnostmi. Kje tiči fenomen Aluminija, da s tako nizkim proračunom, ki je manjši od milijon evrov, dosega tako dobre rezultate? Ne pozabimo, Aluminij je poleg Mure še edini klub, ki lahko kandidira za dvojno krono v tej sezoni, pri čemer pa je v prvenstvu neprimerljivo uspešnejši od črno-belih.
''Ko govorimo o fenomenu ali pa zgodbi o uspehu, to vsi radi povezujejo z rezultati v tej sezoni, pa tudi prejšnji, sam pa bi rad poudaril, kako na ta fenomen gledam popolnoma drugače. Če ste kdaj prisluhnili mojim izjavam ali pa izjavam predsednika (Marko Drobnič, op. p.), ste videli, kako se trudimo, da ostanemo realni. Moramo vedeti, kdo smo, in se tako tudi obnašati. Naš proračun je takšen, kakršen je. S tem proračunom pa krmariš. Enkrat si višje, imaš tudi več sreče pri naboru igralcev, drugič pa se ti lahko zelo hitro zgodi, da si nižje. Fenomen oziroma zgodba o uspehu je zame to, da je klub finančno stabilen, da ni pretresov v klubu, da organizacijsko deluje in stabilno igra v prvi ligi. To je zame, kar zadeva Kidričevo, zgodba o uspehu,'' je dal jasno vedeti, kako je zanj največji uspeh stabilno delovanje kluba na najvišji ravni, ne pa rezultati.
Sixt Primorska ni prava zgodba o uspehu
Kidričani imajo tretji najslabši obisk domačih tekem v Prvi ligi Telekom Slovenije. Na 12 tekmah jih je spremljalo 8.150 gledalcev.
Arlič je v nadaljevanju svojo pojasnitev zgodbe o uspehu orisal še s primerom slovenskih košarkarskih prvakov. ''Trudimo se, da naša zgodba o uspehu ni takšna, kot je tista o Sixt Primorski, ki je dve leti polnila medije, potem pa je prišlo tisto, kar se je zgodilo šest mesecev nazaj (finančne in kadrovske težave, op. p.). To zame ni zgodba o uspehu. In takšnih zgodb o uspehu je bilo v Sloveniji že kar nekaj. Tudi v nogometni sferi, pa vemo, v katerih ligah so te klubi končali," se je navezal na klube, ki so včasih z uspehom igrali v prvi ligi, nato pa se čez noč znašli med nižjeligaši.
''Zgodba o uspehu zame ni trenutno drugo, tretje mesto ali pa uvrstitev v Evropo, ampak to, da Aluminij v Kidričevem, mestu z okrog 1.200 prebivalcev, lahko živi. Da ima takšno nogometno šolo in infrastrukturo, da se kosa s klubi iz mest, nekajkrat ali pa desetkrat večjih od Kidričevega. S klubi, ki imajo nekajkrat večje proračune za člansko ekipo in lahko nogometašem ponudijo višje plače od nas. To je zame uspeh,'' je ponazoril ideal, ki polni srca ljubiteljev Aluminija s posebnim zadovoljstvom, saj se klub ne nahaja v rdečih številkah.
Kako je Aluminij v zadnji tekmi pred prekinitvijo sezone ugnal Domžale:
Vajeni so živeti varčno, brez razsipnosti
Proračun Aluminija znaša manj kot milijon evrov.
Bo Aluminij zaradi takšne filozofije lažje prebrodil ovire, s katerimi se spopada slovenski nogomet sredi koronakrize?
''Aluminij je navajen živeti varčno, to je res. Nismo vajeni razsipnosti, seveda pa to ne pomeni, da pri nas krize ne bo. Seveda bo. Zato, ker je naš klub tako kot vsi v Sloveniji odvisen od sponzorstev in prodaje igralcev. Od televizijskih pravic in vstopnic dobimo malo, kar je v taki krizi po svoje sreča v nesreči. Ko nastopi taka kriza, ta se zgodi morda enkrat na sto let ali pa v obdobju vojn, je naša prednost, da za razliko od številnih klubov v tujini večine proračuna ne sestavljajo dobički od televizijskih pravic. Tisti klubi so zdaj v resnih težavah. Mogoče je za naše klube zaradi tega v koronakrizi nekoliko lažje kot njim, kar pa seveda ne pomeni, da tudi sami nimamo težav. Zavedamo se, da bo treba tudi ta proračun, ki je že tako nizek, prilagoditi in ga še znižati,'' napoveduje manjše zaslužke v prihodnjih prestopnih rokih.
Lahko bi ga prodali za 150 do 200 tisoč evrov, a ...
Kidričani so v zimskem prestopnem roku prodali Dejana Petrovića (v sredini) dunajskemu Rapidu in dobro zaslužili, saj naj bi zanj prejeli pol milijona evrov.
''V vsakem prestopnem roku smo od prodaje igralcev zaslužili od 100 pa tja do 400 tisoč evrov. Tokrat, v tem prestopnem roku, tega ne bo. Pa sem prepričan, da bi, če ne bi prišlo do krize, lahko prodali vsaj enega igralca za 150 ali 200 tisoč evrov, kar bi bilo za nas fenomenalno. Tega ne bo in to bo težava. Tudi sponzorstva bodo v težavah. Nastopila bo velika gospodarska kriza, izdatki se bodo zmanjševali na vseh raven. Prvi izdatki, ki se režejo, so sponzorska sredstva in število zaposlenih. Tako kot bodo čutili izpad pri Olimpiji, Mariboru, Muri, Domžalah in preostalih v Sloveniji, ga bomo tudi v Aluminiju, je pa mogoče res, da imamo nižja sredstva in bomo šli prek tega malenkost lažje. A v naslednjih dveh sezonah pričakujem pri zagotavljanju sredstev za treniranje in igranje v prvi ligi ter delovanje nogometne šole ogromne težave,'' je napovedal težje čase.
Zaveda se, da bodo finančne posledice koronakrize zelo hude. ''Ko se bo liga nadaljevala, nam bo seveda lažje. Če se bo. Hipotetično lahko napovemo celo možnost, da pol leta ne bo nič. Nekateri klubi propadajo. Če ne bo igranja, se bo ogromno klubov znašlo pred bankrotom. Zato se bo treba s strani klubov in igralcev prilagoditi. To je neizbežno dejstvo.''
Horvat se vrača, Krajnc še ne
Sreča v nesreči, ki jo je prizadejala prekinitev prvenstva zaradi pandemije koronavirusa, je vrnitev nekaterih poškodovanih igralcev. V bistvu enega, a toliko bolj izkušenega. To je Mario Lucas Horvat.
Tako so soigralci lani zaželeli Lucasu Mariu Horvatu čim hitrejšo vrnitev na igrišča.
''Zanj smo vedeli, da se bo v začetku aprila priključil ekipi, za Alena Krajnca pa je sezona žal končana, tako da se bo ekipi priključil v začetku naslednje sezone. To sta dva nosilca igre. Z njuno vrnitvijo bomo ogromno pridobili za naslednjo sezono,'' je prepričan direktor, ki se o njima pogovarja tudi s trenerjem Slobodanom Gruborjem. Ta je v času izbruha koronavirusa na svojem domu v Avstriji.
Želeli bi si 11 Slovencev v ekipi, a ne gre
Trener Aluminija Slobodan Grubor, sicer Hrvat z avstrijskim potnim listom, v Kidričevem vodi veliko rojakov.
Aluminij ima v svojih vrstah veliko tujcev. Veliko je mladih Hrvatov, ki predstavljajo pomemben delež v ekipi. Na zadnji tekmi, ko so Kidričani v Domžalah zmagali s 3:1, je bilo v začetni enajsterici sedem tujcev, od tega pet Hrvatov in dva Srba.
''Dejstvo je, da imamo sorazmerno veliko mladih tujcev, a ne zato, ker bi tako želeli, ampak zaradi tega, ker drugače ne moremo. Seveda bi si želeli imeti v ekipi samo Slovence, a to preprosto ne gre. Kakovostnih mladih Slovencev ni na pretek, tisti, ki pa so, pa imajo sklenjene pogodbe z drugimi klubi, ki lahko ponudijo boljše finančne pogoje. Zato poskušamo dobiti mlade slovenske igralce iz naše nogometne šole, iz okolice Kidričevega, in jih pripeljati v člansko ekipo. Tega, kar pa ne dobimo, pa moramo poiskati drugje,'' je direktor Aluminija pojasnil velik delež tujih nogometašev, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Največ je Hrvatov.
Trije najboljši strelci Aluminija so Hrvati. Nikola Leko (na sliki) je dosegel devet, Mihael Klepač osem, Ante Živković pa sedem zadetkov.
''Na Hrvaškem je glede na Slovenijo sorazmerno večje število kakovostnih igralcev. Takrat moraš biti le preudaren in previden pri skavtih, da narediš čim manj napak. To je vsa umetnost. V to smo prisiljeni zaradi naših finančnih (ne)zmožnosti. Drugače ne gre. Na Hrvaškem, tudi v njihovi drugi ligi, skušamo najti igralce, ki imajo željo po napredku in ne prihajajo v Aluminij le po zaslužek. Želimo, da igralec napreduje. Da mu omogočimo razvoj in prehod v boljši klub,'' je predstavil ''umetnost'', s pomočjo katere izbirajo nove hrvaške igralce. V zadnjih sezonah so imeli kar dober nos, saj je večina prišlekov iz južne sosede pustila ugoden vtis in predstavlja dodano vrednost.
Kaj se dogaja z Ilijo Martinovićem?
Aluminij se zahvaljuje Iliji Martinoviću za vse, kar je naredil v zadnjih sezonah za Kidričane.
Črnogorski branilec Ilija Martinović je bil v jesenskem delu veliki obrambni steber Aluminija, potem pa ni več zaigral za Kidričane. Ni več treniral z ekipo, ampak razmišljal le še o možnosti prestopa.
''Glede Ilije ni velikih skrivnosti. Imeli smo nekatere ponudbe zanj, ki so bile nesprejemljive tako zanj kot tudi za klub. Igralcu želimo, da omogoči svoje želje. Če bi odšel drugam, ne bi bilo nič spornega. Vseskozi smo v stiku. Ni pač opravil celotnih priprav z nami, treniral je bolj individualno, zdaj pa se mu pogodba izteče 30. junija. Po tem datumu si lahko poišče nov klub. Aluminij se mu lahko samo zahvali za vse, kar je naredil v zadnjih sezonah. Za angažma, trening, požrtvovalnost. Okrog njega ni nobene slabe zgodbe, ki so jo poskušali nekateri predstaviti.''
Ko je treba, se sliši tudi z Mandarićem
Prve izkušnje je kot direktor nabiral v Celju, se nato preselil v Ljubljano, deloval v Krškem, zdaj pa je direktor Aluminija.
''Ohranila sva dobre odnose. Iz Ljubljane sem šel brez zamer, čeprav bi jih lahko imel, a nisem tak tip človeka, da bi zadeve zaključeval na tak način. Ko je treba, se slišimo. V kriznih razmerah smo klubi redno v navezi, kar zadeva Olimpijo, pa sem najbolj v stiku z zdajšnjim direktorjem Markom Čepelnikom,'' je dejal Velenjčan, ki je v igralski karieri nosil dres Rudarja, s Čepelnikom, nekdanjim funkcionarjem velenjskega kluba, pa ni sodeloval.
Arlič, nekdanji napadalec, je poleg Rudarja nabiral prvoligaške izkušnje tudi pri Šmartnem in Domžalah. Včasih dobiš v Sloveniji občutek, da je tako majhna, da med klubi kolobarijo ena in ista imena: ''Preprosto ne gre drugače. Tudi v politiki krožijo enaki ljudje, novi obrazi – to je moje mnenje – pa so le muhe enodnevnice. V nogometu tudi krožijo ljudje, ki so imeli bogato igralsko kot tudi funkcionarsko kariero, zato se lažje spoznajo na to delo,'' nam je iz ''karantene'' na Štajerskem sporočil direktor Aluminija, enega najlepših presenečenj sezone.
