Zdaj je najvišja Slovenka v Azerbajdžanu še bolj vraževerna

V petek je v prestolnici Azerbajdžana dišalo po slovenskih košarkarskih odličjih, na koncu pa sta se tako moška kot tudi ženska izbrana vrsta od evropskih iger poslovili s četrtim mestom. Fantje so še dolgo v noč premlevali usoden poraz proti Srbiji, ki ga je začinilo slabo sojenje, kako pa so zamujeno priložnost, da bi se podale na zmagovalni oder, podoživljala dekleta, predstavnice nežnejšega in bolj čustvenega spola?

"Smo žalostne in utrujene. Niso pa tekle solze, ker smo zelo zadovoljne tudi s četrtim mestom. Ponosne smo na ta dosežek. Ostaja nek grenak priokus, ker ti navada zmagovanja postopno viša apetite, a nam ne preostane nič drugega, kot da dvignemo glave in spet začnemo zmagovati," je povedala Maša Piršič, s 189 centimetri najvišja slovenska športnica na evropskih igrah v Bakuju. Pod obročem predstavlja največjo slovensko moč, a njena upornost na turnirju, na katerem so Slovenke vknjižile štiri zmage in tri poraze, ni bila nagrajena z odličjem.

Ne pomni, da bi ji kdaj počila arkada

a dekleta delijo usodo s fanti, v košarki tri na tri ni nikakršna novost. Lani sta obe ekipi na evropskem prvenstvu osvojili drugi mesti, petek v Bakuju pa je prinesel štiri zaporedne slovenske poraze. Najprej so dekleta izgubila na polfinalni tekmi z Ukrajino, nato so fante z igrišča odpihnili poznejši zmagovalci Rusi, v večernem sporedu so bila dekleta nemočna proti Špankam, "škorce" pa je bolela glava po novem porazu s Srbi.

"Po teh dogodkih še bolj verjamem v vraževerje in usodo. Kot da bi nam bilo tako usojeno. Tako kot smo skupaj zmagovali, smo tudi skupaj izgubljali. Vseeno je četrto mesto ogromen uspeh in velika promocija za Slovenijo," poudarja 28-letna Gorenjka, ki je na tekmi za tretji finale doživela neprijeten trk z najmočnejšo špansko igralko.

Ko sta trčili, je Maša padla na tla, igra pa se je ustavila. Udarec ni bil nedolžen, tako da je morala Piršičeva iz igre, ob igrišču pa je že bil pripravljen uradni zdravnik tekmovanja. "Bilo je v žaru borbe. S Španko sva se zaleteli pod košem, nato pa mi je počila arkada, a na srečo ni bilo nič hujšega. Trk je bil močan, a so me zdravniki hitro oskrbeli," se spominja "krvavega" dogodka. Že po nekaj minutah je lahko ponovno vstopila v igro in se spustila v boj s Špankami, ki pa so bile premočne in niso dovolile preobrata. "Odkar igram košarko tri na tri, ne pomnim, da bi mi kdaj počila arkada. Ni kaj, bo pa ostal tudi takšen spomin na Baku," se je nasmehnila.

Trenirale so z mladimi Vrhničani

Slovenska košarka je v preteklosti znala opevati četrta mesta. Ko se je Zdovčeva četa z evropskega prvenstva na Poljskem vrnila z leseno medaljo, je bila dežela na sončni strani Alp na nogah in trud moške reprezentance nagradila z velikim aplavzom. Zdaj je nastopila doba četrtih mest še v ulični košarki, ki je v Bakuju doživela velikansko promocijo. "Očitno nam je četrto mesto usojeno. Do medalje, ki bi predstavljala še večje zadovoljstvo, nam manjka le še pika na i. Morda nam uspe kdaj v prihodnosti."

V košarki vztraja že 13 let in brani barve ŽKK Triglav. Podobno kot kranjski "škorci" tudi žensko reprezentanco sestavljajo Gorenjke. Delna izjema je le Ljubljančanka Ana Ljubenović, ki pa si je pred tremi leti z zdajšnjimi soigralkami delila slačilnico v Kranju, tako da se odlično poznajo. Slovenski četverec sestavljata še Urša Žibert in Živa Zdolšek.

Pred odhodom v Baku so iskale primerne tekmice za trening, na koncu pa največ odnesle s treningov, na katerih so se udarile z mladinci iz Vrhnike. V prihodnje bi si želele, da bi lahko v domovini računale na še več močnih tekmic.

"Upam, da se bo košarka tri na tri v Sloveniji razširila. Samsungovi turnirji iz leta v leto napredujejo, a dekleta še ogromno zaostajamo za fanti, ki imajo pokrite kategorije od najmlajših let pa vse do članov. Upam, da se bodo preostale punce opogumile in poleti, ko ni sezone, začele igrati na odlično organiziranih turnirjih," pogreša celjsko ekipo košarke tri na tri, velikih tekmic v državnem prvenstvu v dvoranski košarki.