Svindal sledi slovitima rojakoma

Kjetil Aandre Aamodt in Lase Kjus sta dolga leta poosebljala norveško alpsko smučanje in slovela kot vsestranska smučarja ter prava specialista za velika tekmovanja. Ob zaključku uspešnih karier sta dočakala dostojnega naslednika, ki tudi v Whistlerju skrbi za dopolnjevanje zbirke medalj. Aksel Lund Svindal je olimpijske nastope v Kanadi začel s srebrom in svojo prvo medaljo na olimpijskih igrah, že v drugi disciplini pa je prič postal tudi olimpijski prvak. Čeprav je imel v tekoči sezoni nemalo zdravstvenih težav, zavoljo česar je boj za veliki kristalni globus v veliki meri že prepustil Benjaminu Raichu in Carlu Janki, pa je za vrhunec sezone zbral dovolj moči in prihranil najboljši repertoar. Srebro v smuku in zlato v superveleslalomu se glasi izkupiček, ki je za večino nedosegljiv v celotni karieri. ''Iz tekme v tekmo bolj uživam. Smučanje še ni popolno, a, kot vse kaže, mi gre zelo dobro,'' je skromen naslednik nepozabnih ''vikingov''.

Do Aamoda in Kjusa ga vendarle loči še kar nekaj medalj. Aamodt jih je osvojil kar osem, od tega štiri zlate, Kjus pa kar pet. ''Od nekdaj sem ju spoštoval, nato pa sem se lahko od obeh še učil,'' pravi 27-letni Norvežan in dodaja: ''Spominjam se, ko sem kot mladinec odstopal od vrstnikov in se nato na povabilo trenerjev pridružil članski vrsti. Legendarna smučarja, katerih posterji so krasili mojo sobo, sta kar naenkrat sedela ob meni in večerjala. Neverjetno pa je, da sta se od idolov v manj kot pol ure spremenila v moja prijatelja. Nikoli me nista poučevala in razlagala, kaj storiti. Vseeno sem se od njiju ogromno naučil, povsem impulzivno. Sledil sem jima. A ne gre za vsrkavanje smučarskega znanja. Pomembnejše so bile druge stvari, predvsem način, s katerim sta zatirala pritisk. V spominu mi je ostal Aamodtov nastop v Torinu, kjer je še zadnjič osvojil zlato. Večinoma sva klepetala vse do štarta. Tisti dan pa je bil kar dvajset minut zatopljen v svoje misli in osredotočen na tekmo. Tedaj sem spoznaval, kako se je treba lotiti velikih tekem.''

Pred Svindalom sta še dve lepi priložnosti za odličje, čeprav ne skriva, da je že z dosedanjim izkupičkom več kot zadovoljen. ''Če se ne trudiš po najboljših močeh, je to daleč najslabša poteza vrhunskega športnika na velikem tekmovanju. Zato bom zanesljivo poskušal z vsemi razpoložljivimi močmi. Imam pa dobro izhodišče. Te igre so namreč zame že sedaj izjemne. Lahko so le še boljše. Skušam se zabavati, saj je tudi to ključ. Ne vem, če se mi je uspelo pred štartom superveleslaloma smejati. A to je bil moj načrt,'' pravi dvakratni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala, ki je z blestečimi predstavami v Whistlerju na svojevrsten način osmešil tudi Kanadčane. Upravniki smučišča mu namreč po minuli sezoni kljub tesnim stikom s kanadsko reprezentanco niso omogočili treninga na prizorišču iger. Kot vse kaže, ga niti ne potrebuje. Se bo tudi v Soči podal brez treninga? ''Soči je še daleč. V štirih letih se lahko zgodi še marsikaj. Moje misli so trenutno povsem pri Whistlerju,'' odgovarja prvi smučarski zvezdnik iger.