Pariz 2024
Petek, 9. 8. 2024, 17.20
2 uri, 53 minut
Pogovor: Rado Gregorčič, trener Tonija Vodiška za fizično pripravo
Kondicijski trener Tonija Vodiška: Sem kar obležal od stresa, še Toni je shujšal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
Toni Vodišek v finalu formule kite v Marseillu.
Po Andreji Leški je Slovenija na olimpijskih igrah 2024 osvojila še drugo kolajno, srebrno, ki jo je priboril Toni Vodišek. Tudi on prihaja iz Kopra. Na obali so na oba zelo ponosni, na torkovem sprejemu bo zagotovo zelo veselo. Poklicali smo Rada Gregorčiča, ki že deset let Toniju Vodišku pomaga pri fizični pripravi. "Mislil sem, da bo konec že včeraj. In ko ni bilo, sem kar obležal od stresa." Pravi, da bo Toni s srebrom morda malo razočaran, a v njegovi ekipi niso.
Toni Vodišek s srebrno kolajno.
Rado, vsi smo bili na trnih, ko smo spremljali Tonijeve nastope v Marseillu, kako ste morali biti šele vi?
Težko je gledati to čakanje, malo vetra, stres, ne veš, kaj bo, kdaj se bo začelo, kdaj se bo končalo. Toniju tudi ne ustreza, da je veter tako šibak, saj ima raje močnejši veter, da bolj leti. Je bilo res kar stresno. Mislil sem, da bo konec že včeraj. In ko ni bilo, sem zvečer kar obležal od vsega stresa.
Čeprav mu danes ni šlo vse po načrtih, je kolajna Tonijeva. Je pa Avstrijec Valentin Bontus vse malo presenetil.
Res nas je presenetil, tudi Tonija, on je bolj gledal Singapurca, bil je orientiran nanj. Kaj moremo. Tako pač je. Verjetno je tudi njega malo zdelalo tole čakanje, pričakovanje. Ker je dobro odjadral prve štiri dni, pa je mogoče mislil, da je to že dovolj. A mu je zmanjkala pika na i. Verjetno bo razočaran, mi pa ne. Jaz sem realno pričakoval, da če bo kolajna, bo dobro. Smo zadovoljni.
To je za vas vse, ki delate z njim, pika na i vsem dosedanjim uspehom na svetovnih in evropskih prvenstvih.
Jaz sem njegov kondicijski trener že deset let. Ko je bil še "mulc", sva malo več delala atletsko, malo več na koordinaciji, na agilnosti. Zadnja leta pa, ko je s svojo težo postal že malo pretežek za atletske vaje, sva šla bolj na stabilizacijo, na ravnotežje, torej na teh ravnotežnih ploščah, uteži in tako naprej. Fizično je bil dobro pripravljen, malo bo treba dodati še na psihi.
Ljudje, ki so ta šport spoznali šele zdaj med olimpijskimi igrami, si niti ne prestavljajo, kako močan moraš biti v nogah.
Nihče ne vidi, ko dela vaje, da je na eni nogi na ravnotežni deski in dviga 20 kilogramov. Če ste kdaj gledali Tino Maze ali Ilko Štuhec, ko delata kondicijsko na tistih ravnotežnih balonih. Tisto je "larifari". Tistih vaj ne delava več, ker so prelahke zanj. On ima težje zadeve. Ima res odlične sposobnosti, kar zadeva ravnotežje. V jadralnem delu pa ima zdaj tudi trenerja za taktiko, Avstralca Ryana Palkyja. Ne vem, kako sta se ujela, ampak videti je kar v redu. Toni je bil dvakrat v Avstraliji, v Brisbanu, dvakrat po en mesec. Je pa trener tudi zdaj tu v Evropi, na Danskem. Pozimi pa je bil z njim v Brisbanu, ker so tam dobre razmere. Tam bodo olimpijske igre čez osem let.
Omenili ste njegovo težo, tudi na TV Slovenija so ta teden ves čas poudarjali, kako rad je stejke, da je pravi mojster žara. Torej morate najti srednjo pot: da so noge močne, a kilogramov vseeno ni preveč?
Za ta šport potrebuješ težo. To je fizika. Več kot s težo pritiskaš na kajt, bolj leti. Ampak ni samo mrtva teža, treba je imeti mišice, ki to držijo. Mišice ima. Rad pa je, to čisto odkrito povemo. A se zna malo držati nazaj, še posebej zdaj, ko je ima dekle, ki je zelo elegantno in malo bolj gleda na zdravo prehrano in ga zna malo brzdati. Vem pa, da je v tem tednu shujšal štiri kilograme. Ga malo pobira. Je ta stres, stalno čakaš, si na vodi. Zdaj ima približno 93 kilogramov, kar je za moje pojme ustrezna teža. Je imel pa lani, ko je prišel pozimi s svetovnega prvenstva in je bilo malo bolj veselo, že več kot sto kilogramov. In s svojimi stejki … Ga ne ustaviš, ima neustavljiv apetit.
Toni je bil trikrat mladinski svetovni prvak, leta 2022 evropski in svetovni prvak, pravi čudežni deček tega novega olimpijskega športa. A zdaj se zdi, da konkurenca postaja vse boljša in številčnejša.
Sploh pa zdaj, ko je to postala olimpijska disciplina. Ko bodo začeli to gledati mulci. Jadranje je malo bolj dolgočasen šport, zato gredo raje v deskanje, v kajt, kar je hitrejša disciplina, bolj atraktivna. Ko bodo mladi to spoznali, bo konkurenca še večja. Kot se je našel ta 16-letni Singapurec, ki je že svetovni prvak. Se bo našel še kakšen.
Kako pa je pri nas? Raste zanimanje med mladimi?
Pri nas ne. Pri nas je težava, da ni pogojev. Na naši slovenski obali se kajtanja ne moreš učiti. V Kopru ni pogojev, moraš imeti plažo, veter. Toni je začel v Italiji. Še dobro, da je imel očeta, da ga je vozil dol na plaže, da se je naučil osnov, pa nato na Kanarske otoke in tako naprej. Pri nas ni pogojev. Da pa bi se našel spet kakšen norec, kot je Toni, bo pa potreboval kar precej sponzorskih sredstev, da bo šel lahko v Italijo, na Sardinijo, v Dubaj …
V teh manjših športih je res veliko odvisno od družinske podpore.
Seveda. Še posebej v Sloveniji. Pri nas ni kluba ali države, ki bi to podpirala. Če v eksotičnih športih nimaš staršev, da bi te podpirali … Pa tudi na primer v smučariji ali v tenisu. Če v tenisu nimaš očeta, ki te bo vozil na turnirje in plačeval pet, šest let, da prideš med prvih deset. Zato pa smo v Sloveniji uspešni. Najdejo se taki individualci. Tukaj smo pa špica.
Druga kolajna za Slovenijo
Na Obali ste torej že drugič med temi igrami zelo ponosni.
Da, že druga kolajna za koprsko občino. Prej pa nikoli nobene. Eno medaljo smo imeli leta 1932, neki Italijan v veslanju, a smo na to že pozabili. Od takrat pa ni bilo nobene, zdaj pa že druga, po Andreji še Toni. Tako da bo sprejem v torek kar lep. Bo v Taverni, pridejo vsi olimpijci, rokometaši, jadralci, Andreja, Toni … To bo zagotovo nepozabna fešta. Olimpijska medalja ni kar tako. To ne bo samo vaška veselica. Bil je še svetovni in evropski prvak in je bilo veselo, a olimpijske igre so še veliko več.
