Mazejeva hvaležna za izkazano čast

''Vesela sem, da lahko kot nosilka zastave predstavljam našo majhno, a športno uspešno državo. Hvala za zaupanje. To je enkratna življenjska priložnost. Začetek iger bo zame torej izjemen, upam le, da bo takšen tudi zaključek,'' pred prvim vrhuncem svojih tretjih zimskih olimpijskih iger ugotavlja Tina Maze, po Franciju Petku (1992), Juretu Koširju (1994), Primožu Peterki (1998), Dejanu Koširju (2002) in Tadeji Brankovič (2006) šesta nosilka slovenske trobojnice na otvoritveni slovesnosti zimske različice največjega športnega tekmovanja.

Čeprav ne skriva navdušenja nad častno nalogo zastavonoše, pa najboljši slovenski alpski smučarki misli že begajo k tekmovanjem. Kdaj bo prvič nastopila, še ni povsem jasno, saj muhasto vreme v Whistlerju meša štrene organizatorjem in onemogoča izvedbo vsaj enega treninga smuka. A Kanadčani imajo na voljo še nekaj časa, saj je prva ženska preizkušnja, superkombinacija, predvidena za nedeljo.

''Čakanje na trening smuka je res naporno in nelagodno. V četrtek smo bile tekmovalke kar malce jezne, saj nam niso organizirali prevoza. Kar dve uri smo bile v smučarskih čevljih. No, nato sem opravila še slalomski trening. S tem zapolnjujem vrzel ob čakanju na razjasnitev. Takšno vreme smo vsi pričakovali. Ko smo tu pred dvema letoma smučale v soncu, so nam hiteli pripovedovati, da imamo veliko srečo. No, to pot spoznavamo, kakšno vreme je značilno za Whistler. Pripravljena sem na vse. Treba bo tekmovati tudi v takšnih pogojih,'' pravi svetovna podprvakinja v veleslalomu, ki je v zadnjih sezonah že večkrat dokazala, da je njena dolgoletna hiba – nastopanje v slabem vremenu, pozabljena. Za osrednjo potrditev tega je poskrbela z nepozabnim drugim veleslalomskim nastopom na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru.

Mazejeva naj bi v Whistlerju nastopila v vseh disciplinah, zato veseli podatek o dobrem zdravstvenem stanju in napolnjenih 'baterijah', ki so letos zaradi dopolnitve tekmovalnega repertoarja s slalomom še dodatno obremenjene in pogosto že na skrb vzbujajoči ravni. ''Pred selitvijo v Severno Ameriko sem si privoščila manjši oddih. No, pravzaprav je bil to le oddih od snega. Z veseljem sem za nekaj časa odložila smučarske čevlje, pri tem pa sem vseskozi skrbela tudi za kondicijo. Tudi na časovno razliko se uspešno privajam. Podobno velja za snežno podlago, ki je ob visokih temperaturah drugačna kot v Evropi. A sneg je za vse enak,'' poudarja peta smučarka svetovnega pokala, ki pri svojih letih, smučarskem stažu, olimpijskih izkušnjah in tudi ciljih zelo dobro ve, po kaj je prišla. V preteklosti je tudi pokazala, da pozna pot do zastavljenih ciljev, čeprav ji je načrte že večkrat prekrižala psihološka labilnost. Na tem področju je v zadnjem letu zanesljivo storila velik korak naprej in opravila zrelostni izpit. Sedaj jo čaka še življenjski izpit. Že pred sezono je namreč namignila, da kariere na kani podaljšati do Sočija, zatorej se sooča s položajem ''zdaj ali nikoli''.