Cuche po zadnjo manjkajočo krono

Kdor čaka, dočaka. Alpski smučarji naj bi v ponedeljek vendarle dočakali prvo tekmo XXI. zimskih olimpijski iger. Naj bi? Muhasto in nepredvidljivo vreme, ki je dodobra zmehčalo tekmovalno progo, v Whistler Creeksidu kar sili v uporabo pogojnika. Urnik smučarskih tekmovanj je na igrah v Kanadi tako nestabilen, da se ga ne oklepa prav nihče. Vseeno vremenoslovci dajejo slutiti, da bi se lahko narava v ponedeljek vendarle usmilila in omogočila izvedbo težko pričakovane tekme. Moški smuk je vselej eden izmed vrhuncev olimpijskih iger. Tudi to pot naj ne bi bilo drugače, čeprav ni zagotovila, da bo proga omogočala povsem enakovredne nastope vsem realnim kandidatom za najvišja mesta.

Če za kriterij vzamemo uvrščanje na stopničke v olimpijski sezoni, med favorite sodita tudi kar dva Slovenca. Andrej Jerman in Andrej Šporn sta z zmago v Bormiu oziroma drugim mesto v Kitzbühlu dala vedeti, da se ob ugodnem razpletu lahko uvrstita zelo visoko. Predvsem Jerman je od (ne)srečnega padca v Val Gardeni naprej nizal odlične predstave na treningih in tekmah. Za lastnimi pričakovanji je sicer zaostal v Kitzbühlu, a vseeno vztraja, da dobri občutki ostajajo. Tudi Šporn, eno izmed smukaških odkritij sezone, se je ''našel'' šele v evropskem delu sezone. Pozornost mednarodne smučarske javnosti je vzbudil predvsem v slovitem Kitzbühlu, kjer ga je ugnal le Didier Cuche. Gorenjska Andreja sta v Whistlerju nastopila na obeh treningih, a sodeč po časih in njunih občutkih idealnega recepta za ne pretirano zahtevno progo, ki sicer vključuje vse smukaške prvine, nista našla. Ob tem je jasno, da morata prav vse vtise črpati zgolj iz omenjenih treningov ter ogledov, saj je bila zanju proga vse do letos precejšnja neznanka.

Toda to velja za večji del smučarske karavane. Izjema so Kanadčani, ki so s pridom izkoriščali gostiteljsko vlogo in vadili na terenu, ki bo gostil smukaški boj za olimpijska odličja. To se je deloma poznalo že pri časih na treningu, kjer pa sta v ospredje vendarle stopila nesporna smukaška vladarja zadnjih let Švicar Didier Cuche in Avstrijec Michael Walchhofer. V zadnjih šestih letih tekmecem nista omogočila pohoda do malega kristalnega globusa za zmago v kraljevi disciplini. Zadnji, ki se je pred dokončno ero omenjenih mojstrov prebil na smukaški vrh, je bil leta 2004 Stephan Eberharter. Ob prihodu v Whistler sta oba hitro unovčila bogate izkušnje in prefinjen občutek za predvidevanje ter analizo. Ob tem velja opozoriti, da Avstrijec na tekmah pred ZOI ni pretirano blestel, Švicar pa je na veleslalomu v Kranjski Gori grdo padel in si poškodoval prst. A njune težave so očitno pozabljene, glava pa usmerjena proti prvi zlati olimpijski medalji. Da, prav ste prebrali. Oba sta bila že svetovna prvaka (Cuche le v superveleslalomu), dobitnika malega globusa in zmagovalca slovitega kitzbühelskega smuka, a olimpijske krone še nimata.

Seveda pa bi storili veliko krivico ostalim smukaškim mojstrom, če bi lov na zlato povsem zaprli oziroma ga omejili le na dvojec Walchhofer-Cuche, v katerem je na treningih po prepričljivosti vendarle prevladoval slednji, ki hkrati tudi vodi v smukaškem seštevku svetovnega pokala. Sezona 2009/10 je namreč postregla s štirimi različnimi zmagovalci, o izjemno širokem smukaškem vrhu pa govorijo skorajda vsi trenerji. Svojo priložnost bodo tako zanesljivo iskali tudi Carlo Janka, Werner Hell, Robbie Dixon, naš ''Jerry'' … Pomembno vlogo utegnejo odigrati tudi štartne številke oziroma nepredvidljiva ter predvsem neenotna snežna podlaga. Navsezadnje pa so olimpijske tekme pogosto tudi poligon za velika presenečenja.