Petek, 2. 8. 2024, 20.58
3 mesece, 3 tedne
Atletika, Pariz 2024 (1. dan)
Slovenska četverica brez napredovanja, štafeta ZDA do svetovnega rekorda, Cheptegei zlat
Začetek slovenskih nastopov na atletskem stadionu na olimpijskih igrah v Parizu se ni začel povsem v skladu s pričakovanji. Prva od slovenskih atletinj je slovenske barve na Stade de Franceu zastopala Lia Apostolovski, ki pa na svojem olimpijskem debiju ni bila uspešna v kvalifikacijah skoka v višino, v katerih je zasedla 26. mesto. Klara Lukan je popoldan v teku na 5000 metrov v drugi skupini zasedla dvanajsto mesto in se s časom 15:09,61 in skupno 22. izidom ni uvrstila v finale. Neja Filipič je v kvalifikacijah troskoka skočila 13,85 metra in tekmovanje sklenila na 18. mestu, Anita Horvat pa je bila 36. v teku na 800 metrov, a v soboto jo čaka še repasaž,
Začetno višino 1,83 metra je preskočila v prvem poskusu, a je nadaljevanje tekmovanja prineslo razočaranje. Letvica, ki je bila postavljena na 1,88 metra, je bila za slovensko skakalko v višino previsoka. Poskusila je trikrat in jo trikrat tudi podrla. Še najbližje je bila v tretjem poskusu, ko je bilo že videti, da ji bo uspelo, a letvica na koncu vendarle padla.
"Danes žal nisem našla pravega občutka za zalet. Nisem mogla sestaviti dobrega skoka, na silo pač ne gre. Dober je bil le zadnji, ko se mi je uspelo sprostiti, da sem lahko približno skočila, kot znam. Ne glede na vse sem vesela, da sem tu nastopila. Nimam si česa očitati, borila sem se do konca. Pred mano je še dolga športna pot, to je bila le ena izmed številnih tekem. Pariz je bil dobra izkušnja, se vidimo v Los Angelesu," je dejala štiriindvajsetletna Lia Apostolovski, ki je marca letos navdušila z bronom na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu. Kvalifikacijska norma je bila sicer postavljena na 1,97 metra. Nastopilo je 32 atletinj, sobotni finale pa si je zagotovilo 13 tekmovalk.
Klara Lukan in Neja Filipič brez finala, Anita Horvat v repasaž
Triindvajsetletna Lukanova, edina slovenska predstavnica, ki bo nastopila v dveh disciplinah (še na 10.000 metrov) je na 5000 metrov že nastopila na olimpijskih igrah in je pred tremi leti v Tokiu odstopila, pred dobrim mesecem in pol pa je v Rimu na evropskem prvenstvu s petim mestom na še enkrat daljši razdalji dosegla drugo najboljšo uvrstitev v slovenski reprezentanci za zlatom Kristjana Čeha v metu diska. V teku na 5000 metrov sta bili dve skupini, v finale pa je vodilo prvih osem mest iz vsake izmed njih. Lukan je tekla v drugi, bila dolgo v vodilni skupini, sicer v ozadju. Nato je dva kroga pred koncem vodilna skupina enajstih tekmovalk pospešila in Slovenka ni zmogla več priključka. Se pa je v cilju približala svojemu slovenskemu rekordu 15:01,37, ki ga je dosegla 10. junija lani v Montessonu.
V prvi skupini sta bili najboljši Kenijka Faith Kipyegon (14:57,56), trikratna svetovna prvakinja, dvakratna olimpijska zmagovalka in svetovna rekorderka na 1500 metrov, pred Nizozemko Sifan Hassan (14:57,65). Slednja je aktualna olimpijska prvakinja na 5000 metrov in svetovna podprvakinja, na olimpijskih igrah v Tokiu pred tremi leti pa je bila zlata tudi na 10.000 metrov ter bronasta za izjemen trojček na 1500 metrov. V drugi skupini je prav tako zmagala Kenijka Beatrice Chebet (15:00,73), srebrna in bronasta na tej razdalji na svetovnih prvenstvih, pred Etiopijko Medino Eiso (15:00,82), lansko afriško prvakinjo.
Klara Lukan je bila 22. v teku na 5000 metrov.
Devetindvajsetletna Filipičeva, debitantka na olimpijskih igrah, je v kvalifikacijski skupini A kot druga po vrsti začela s 13,75 m. Bila je na 12. mestu po izidih obeh skupin. V drugi seriji je skočila 13,78 m in tedaj ni bila več na mestih, ki so vodila v finale, tudi 13,85 m v tretji seriji pa ni zadoščalo za preboj v finale. Avtomatična kvalifikacijska daljina za finale najboljše dvanajsterice je bila 14,35 m, kar je sedem centimetrov pod osebnim rekordom (14,42 m) Filipič iz leta 2022. Članica ljubljanskega Massa je letos na številnih tekmah presegla 14 m, trikrat tudi v Mariboru 21. julija na slovenskem pokalu na zadnji tekmi pred OI. Za finale je bilo treba skočiti 14,05 m, Filipič je na omenjenem pokalu v štajerski prestolnici zmagala s 14,18 m.
Zmagala je letos tudi v seštevku slovenske mednarodne lige. Junija je osvojila 7. mesto na EP v Rimu, 11. pa je bila marca letos na dvoranskem SP v Glasgowu. Boljša od teh dveh uvrstitev na velikih tekmah je bila sredozemska prvakinja iz tunizijskega Orana 2022 le z 10. mestom na dvoranskem SP v Beogradu 2022 in s 5. mestom na dvoransko EP člani v Istanbulu.
Neja Filipič je olimpijski nastop sklenila na 18. mestu.
Anita Horvat je v prvem krogu teka na 800 m v tretji skupini z 2:00,91 zasedla sedmo mesto in skupno 36. V prvem krogu so prva tri mesta v skupinah vodila v polfinale, vse preostale tekmovalke pa bodo imele drugo priložnost v repasažu, novosti v kraljici športov. Sedemindvajsetletna Horvatova, nastopila je z veliko belo pentljo v laseh, je bila po prvem krogu na petem mestu. Kmalu nato pa je je prišlo do prerivanja, Horvatova se je komajda rešila padca in izgubila korak. Kmalu je nazadovala na začelje, potem pa je do ciljne črte prehitela eno izmed tekmovalk.
V skupini je z osebnim rekordom zmagala Etiopijka Worknesh Mesele (1:58,07), za neposreden preboj v polfinale in tretje mesto je bilo treba teči 1:58,83, desetinko pod najhitrejšim časom kariere slovenske predstavnice. Repasaž se bo v soboto začel ob 11.20. Horvat je drugič nastopila na olimpijskih igrah, pred tremi leti je v Tokiu tekla še na 400 metrov in osvojila 28. mesto. Potem se je dokončno preusmerila v teke na dva stadionska kroga. Letos še ni tekla pod dvema minutama, njen izid sezone je 2:00,32, lani je osebni rekord dosegla z 1:58,73. S prvim časom je imela predzadnji dosežek skupine, v kateri je tekla, z osebnim rekordom pa petega. V prejšnji sezoni je bila srebrna na dvoranskem EP v Istanbulu za svoj največji uspeh doslej na velikih tekmah.
Mešana štafeta ZDA s svetovnim rekordom do zmage v kvalifikacijah
ZDA s časom 3:07,41 postavile nov svetovni rekord v mešani štafeti na 4 x 400 metrov. Izboljšale so lastni rekord 3:08,80, ki so ga dosegle na lanskem svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Četverica Vernon Norwood, Shamier Little, Bryce Deadmon in Kaylyn Brown je bila s časom tri minute in 7,41 sekunde za več kot tri sekunde hitrejša od drugouvrščenih Francozov (3:10,60). Tik za domačine so se uvrstili Belgijci s časom 3:10,74. V drugi kvalifikacijski skupini je zmagala Velika Britanija s časom 3:10,61, kar je prav tako nacionalni rekord, druga je bila Nizozemska (3:10,81). V finale sta se uvrstili še Poljska in Italija.
Cheptegei iz Ugande osvojil zlato na 10.000 metrov
Trikratni zaporedni svetovni prvak Joshua Kiprui Cheptegei iz Ugande je na olimpijskih igrah v Parizu osvojil zlato medaljo v teku na 10.000 metrov. Za prvo mesto je tekel olimpijski rekord 26:43,14. Drugi je bil Etiopijec Berihu Aregawi (26:43,44), tretji Američan Grant Fisher (26:43,46). Sedemindvajsetletni Cheptegei je bil pred tremi leti na olimpijskih igrah v Tokiu drugi na tej razdalji in zlat na 5000 metrov, na obeh razdaljah je tudi svetovni rekorder, na daljši je pred štirimi leti tekel 26:11,00. Do zlata je tokrat prišel dobra dva kroga pred koncem, kilometer pred ciljem je bil še šesti, ko je nato vodil do cilja.
Joshua Kiprui Cheptegei je osvojil zlato na 10.000 m.
Cheptegei je naziv svetovnega prvaka osvojil trikrat zapored, od Dohe leta 2019 do Budimpešte lani. Potem, ko so Etiopijci vodili lep del tekme, pa je na koncu kazalo, da bodo ostali brez medalje. A je po zunanji progi v ciljni ravnini silovito pospešil Aregawi in iz ozadja na koncu za srebro in svojo prvo člansko medaljo na velikih tekmovanjih za dve stotinki prehitel Fisherja. Slednji je bil na tej razdalji četrti na svetovnem prvenstvu leta 2022 v domačem Eugenu in tudi pred tremi leti na olimpijskih igrah ter prav tako še ni stal na zmagovalnem odru velikega članskega tekmovanja.