Jan Oblak
Liga Europa
UEFA liga prvakov
Torek, 6. 6. 2023, 15.45
1 leto, 6 mesecev
Zgodovina slovenskih nastopov v evropskih finalih
Štiriperesna deteljica, ki ruši mejnike slovenskega nogometa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
V finalu evropskih tekmovanj so nastopili le štirje Slovenci. To so Srečko Katanec, Samir Handanović, Zlatko Zahović in Jan Oblak.
Ne dogaja se prav pogosto, da bi v finalu evropskega klubskega tekmovanja nastopil slovenski nogometaš. Še manj pogosto se dogaja, da bi Slovenec osvojil lovoriko. Za zdaj je to uspelo le dvema, Srečku Katancu (1990) s Sampdorio in Janu Oblaku (2018) z Atleticom. Čar nastopa v finalu sta okusila tudi Zlatko Zahović in Samir Handanović, a bila z Valencio in Interjem neuspešna. Izkušenega Ljubljančana čaka v soboto še ena priložnost, ko bo z rezervne klopi stiskal pesti za soigralce, da v Istanbulu v finalu lige prvakov prekrižajo načrte favoriziranemu Manchester Cityju. Če bi črno-modrim uspelo, bi se 38-letni Handanović vpisal v zgodovino slovenskega nogometa.
Zgodovino slovenskih nastopov v evropskih klubskih finalih zaznamujejo štiri imena. Predstavljajo najboljše, kar je slovenski nogomet ponudil svetu v zadnjih 35 letih. Predstavljajo štiriperesno deteljico slovenskega nogometa.
Srečko Katanec je nastopil v kar treh evropskih finalih. Je edini Slovenec, ki je v finalu nastopil v dresu dveh različnih klubov (Stuttgart in Sampdoria).
Že v času nekdanje Jugoslavije je izstopal Srečko Katanec in leta 1990, tik pred rojstvom samostojne Slovenije, s Sampdorio osvojil pokal pokalnih zmagovalcev. V Göteborgu je premagal Anderlecht z 2:0, na igrišču pa prebil skoraj vse srečanje, saj ga je trener Vujadin Boškov zamenjal v izdihljajih tekme, globoko v sodnikovem podaljšku. Katanec je s tem postal prvi Slovenec, ki se je lahko pohvalil z evropsko klubsko lovoriko.
#OnThisDay in 1990!
— Юлиян Динев (@forever96juli) May 9, 2023
ECWC final,Sampdoria-Anderlecht 2-0!@sampdoria #Italy pic.twitter.com/dHidoPTWaU
Pred tem je v dresu Stuttgarta izgubil v finalu Uefa proti Napoliju, pri katerem je takrat navduševal legendarni Diego Armando Maradona. Ljubljančan je odigral obe tekmi, na prvi v Neaplju je izgubil (1:2), na povratni v Nemčiji pa se je dvoboj brez končal brez zmagovalca (3:3).
Katanec je v dresu Stuttgarta leta 1989 zaigral v finalu pokala Uefa, predhodniku današnje lige Europa. Nizozemski trener Arie Haan mu je na obeh finalnih tekmah namenil polno minutažo.
Leta 1992 je Katanec v evropskem finalu nastopil še tretjič. Tokrat v tistem največjem, kar je bilo mogoče, saj je s Sampdorio v zadnji izvedbi pokala državnih prvakov, predhodniku današnje lige prvakov, naskakoval evropski naslov.
Srečko Katanec je v finalu na Wembleyju odigral vseh 120 minut. Na fotografiji v boju za žogo z Dancem Michaelom Laudrupom, v ozadju spremlja dogajanje takratni zvezni igralec Barcelone Josep Guardiola, ki bo v soboto skušal prvič kot trener Manchester Cityja popeljati angleški klub do največje evropske lovorike.
V velikem finalu se je na starem Wembleyju udaril z Barcelono. Dvoboj je bil odločen šele po podaljšku, krajšo je potegnil italijanski prvak. Tako je Katanec, ki se je po koncu igralske kariere posvetil trenerskemu poslu, kjer je dosegel kar nekaj vidnih uspehov, zaigral v treh evropskih finalih in se posladkal z eno lovoriko.
Beograjska Crvena zvezda je leta 1991 kot prvak nekdanje Jugoslavije postala evropski prvak. V finalu je v Bariju po izvajanju 11-metrovk premagala Marseille. Takrat je pri rdeče-belih vlogo tretjega vratarja opravljal dolgoletni slovenski reprezentant Marko Simeunović, tako da ni kandidiral za nastop v finalu.
Zahović ostal praznih rok
Zlatko Zahović je leta 2001 izgubil v finalu lige prvakov po izvajanju kazenskih strelov.
Na naslednji slovenski nastop v evropskem finalu je bilo treba čakati devet let. Zlatko Zahović je z Valencio v Milanu skušal premagati Bayern in se povzpeti na evropski prestol.
Finale lige prvakov je bil napet, rezervist Zahović pa je na San Siru zapravil kar nekaj priložnosti, s katerimi bi netopirjem pomagal do tako želenega evropskega naslova. Trener Hector Cuper ga je poslal v igro v 66. minuti, ko je zamenjal Juana Sancheza.
Vratar Bayerna Oliver Kahn je prebral namero Zlatka Zahovića in mojstrsko ubranil strel.
Na koncu je loterija kazenskih udarcev, v kateri je strelski rekorder slovenske izbrane vrste zapravil svoj strel, osrečila Bavarce, Slovenija pa je zaman čakala na drugega zmagovalca.
Leta 2010 je milanski Inter postal evropski prvak, medaljo za osvojeni naslov pa sta prejela tudi slovenska nogometaša Rene Krhin in Vid Belec, ki pa nista kandidirala za nastop v finalu v Madridu, ampak srečanje spremljala s tribun. V tisti evropski sezoni nista nikdar nastopila za Inter.
V tretje gre rado
Slovenija je drugega zmagovalca evropskega tekmovanja dobila šele 28 let po Katančevem veselju v Göteborgu, ko je proslavljal evropsko lovoriko z zvezdniki Sampdorie. Na elitni seznam se je leta 2018 v Lyonu vpisal Jan Oblak. Eden najboljših vratarjev na svetu je Atleticu pomagal do lovorike v ligi Europa.
Jan Oblak je v tretjem nastopu v finalu le dočakal prvo evropsko lovoriko.
O zmagovalcu evropske lige se je odločalo v Franciji, ki je nekdanjemu vratarju Olimpije prinesla več uspeha. Točno osem let po zadnjem nastopu v dresu ljubljanskega kluba je postal drugi Slovenec, ki je zaigral v finalu evropskega tekmovanja in prejel lovoriko.
Slovenski vratar je pri 25 letih branil že v tretjem evropskem finalu. Leta 2014 je potegnil krajšo po izvajanju strelov z bele točke z Benfico v finalu lige Europa proti Sevilli, dve leti pozneje pa še v finalu lige prvakov proti madridskemu Realu. Obakrat v Italiji, obakrat po izvajanju 11-metrovk.
Tako je Cristiano Ronaldo leta 2016 v Milanu z bele točke premagal Jana Oblaka in madridski Real popeljal od nove evropske zvezdice.
V Torinu proti Sevilli ni ubranil nobenega strela z bele točke (od štirih poizkusov), v Milanu proti Realu pa je bil tako neuspešen petkrat. Kot zadnji ga je premagal sloviti Cristiano Ronaldo, Oblak pa je s tem zapravil priložnost, da bi postal prvi Slovenec, ki bi nastopil v finalu in osvojil ligo prvakov.
Tako je pred petimi leti Aleksander Čeferin "okronal" Jana Oblaka v Lyonu. Le nekaj mesecev pozneje je Čeferin podelil priznanje Oblaku še za osvojeni evropski superpokal, ko je Atletico v Talinu v Estoniji po podaljšku premagal Real s 4:2.
Ko je Oblak z Atleticom osvojil evropsko ligo, je bil njegov vplivni rojak Aleksander Čeferin, ki ga pozna odlično, že predsednik Evropske nogometne zveze. Pred leti sta sodelovala kot slovenski reprezentant in predsednik NZS, zdaj pa je Čeferin že slabih sedem let prvi mož evropskega nogometa, tako da se pogosto srečujeta na tekmah najvišje ravni.
Sevilla pokvarila načrte tudi Handanoviću
Leta 2020 je postal član slovenske nogometne štiriperesne deteljice velikanov še Samir Handanović. Dolgoletni vratar milanskega Interja se je uvrstil v finale evropske lige. Pred praznimi tribunami stadiona v Kölnu (pandemija koronavirusa) se je nameril na Sevillo, specialista za osvajanje omenjene lovorike. Andaluzijci, ki so bili najboljši v evropski ligi tudi letos in rekordno število naslovov povečali na sedem, so zmagali s 3:2.
Samir Handanović je leta 2020 v finalu evropske lige v Kölnu izgubil proti Sevilli (2:3).
Handanović je moral trikrat po žogo v svojo mrežo, kot zadnji ga je v 74. minuti nesrečno premagal soigralec Romelu Lukaku, ki bo skušal v soboto pomagati Interju do največjega evropskega naslova, zmage v ligi prvakov. Takratni trener Milančanov je bil Antonio Conte, v začetni postavi Interja pa poleg Lukakuja ni manjkalo nogometašev, ki bodo kandidirali za sobotni spektakel v Istanbulu proti Cityju (Lautaro Martinez, Marcelo Brozović, Nicolo Barella, Danilo D'Ambrosio, Alessandro Bastoni, Stefan de Vrij, Roberto Gagliardini …).
Handanoviću, ki je takrat že bil kapetan Interja, je tako spolzela iz rok priložnost, da bi postal prvi Slovenec, ki bi neposredno iz rok predsednika Uefe, za nameček je bil to ravno njegov rojak Čeferin, kot kapetan zmagovitega moštva prejel pokal za osvojeno evropsko lovoriko.
Kako bo v soboto?
Samir Handanović je letos z Interjem že osvojil lovoriko. Postal je italijanski pokalni zmagovalec, Ljubljančan pa je v finalu v Rimu branil proti Fiorentini in pustil izjemen vtis.
Nova priložnost se mu ponuja v soboto, ko se bo Inter v sklepnem dejanju lige prvakov udaril s favoriziranim Manchester Cityjem, pri čemer pa tokrat ne gre pričakovati, da bo nekdanji vratar Domžal in Udineseja, ki bo prihodnji mesec dopolnil že 39 let, stal med vratnicama Interja. Vlogo prvega vratarja črno-modrih v tej sezoni opravlja Kamerunec Andre Onana, Handanović pa bo tako, kot se je v tej evropski sezoni že navadil, stiskal pesti za soigralce s klopi za rezervne igralce.
Če bi Interju uspelo, bi Handanovića, ki po koncu sezone, kot vse kaže, zapušča milanskega velikana, čakala še posebna čast, saj bi v roke prejel zmagovalni pokal, postal pa bi tudi prvi Slovenec, ki bi kandidiral za nastop v finalu lige prvakov in na koncu tudi postal evropski prvak. To bi bilo posebno zadovoljstvo za enega najboljših slovenskih vratarjev vseh časov, tudi zadnjega, ki je občutil nastop na velikem reprezentančnem tekmovanju (SP 2010).
Zgodovina slovenskih nastopov v evropskih finalih
| Nogometaš (klub, država) | Finale - leto | Uspeh |
|---|---|---|
| Srečko Katanec (Stuttgart, ZRN) | Pokal Uefa – 1989 | Ni osvojil |
| Srečko Katanec (Sampdoria, Ita) | Pokal pokalnih zmagovalcev – 1990 | Osvojil |
| Srečko Katanec (Sampdoria, Ita) | Pokal državnih prvakov – 1992 | Ni osvojil |
| Zlatko Zahović (Valencia, Špa) | Liga prvakov – 2001 | Ni osvojil |
| Jan Oblak (Benfica, Por) | Liga Europa – 2014 | Ni osvojil |
| Jan Oblak (Atletico Madrid, Špa) | Liga prvakov – 2016 | Ni osvojil |
| Jan Oblak (Atletico Madrid, Špa) | Liga Europa – 2018 | Osvojil |
| Samir Handanović (Inter, Ita) | Liga Europa – 2020 | Ni osvojil |
