Zelo težka sezona z nesrečnim koncem

MIK CM Celje je bilo vse do zaključka prvenstva celo v boju za naslov prvaka, nato pa v zadnjih petih tekmah sezone ni osvojilo niti ene točke in zdrsnilo na nehvaležno četrto mesto, ki kot prvo ne prinaša igranja v Evropi. Ekipo je uspešno vodil Slaviša Stojanovič, ki je v klub prišel pred začetkom sezone iz Domžal, s katerimi je osvojil celo dva zaporedna naslova slovenskega prvaka. Priljubljeni Slave je iz ekipe verjetno potegnil največ, kar je dalo.

Drugi del sezone je bil v Celju namreč zelo mučen. Igralci kar nekaj časa niso prejeli niti ene plače s strani klubskega vodstva in jasno je bilo, da niso mogli misliti le na nogomet. Znotraj kluba so se dogajale stvari, ki niso normalne za profesionalizem, a ljubljanski trener je zdržal vse do konca, po koncu zadnjega kroga, po katerem so Celjani ostali brez evropskih pokalov, pa nekaj časa potihoma, razočaran nad dogajanjem v slovenskem nogometu, celo razmišljal o tem, da se za nekaj časa umakne in si vzame oddih. Toda zdaj bo, kot vse kaže, še naprej dejaven. Kje, se še ne ve. Še najmanj možnosti je, da ostane v areni Petrol, čeprav tudi takšnega scenarija ne gre izključiti, najbolj verjetno pa naj bi bilo, da se bo preselil na trenersko klop novopečenega prvoligaša Olimpije. A ker tudi znotraj bežigrajskega kluba ni vse tako, kot bi moralo biti, ima še vedno pomisleke.

Odhodov (bo) kar nekaj

In kako je z igralskim kadrom? Verjetno je prav celjski prvoligaš tisti, v katerem se bo poleti zgodilo največ kadrovskih sprememb. Reprezentant Nejc Pečnik, ki je za ''grofe'' igral v drugem delu sezone, je že odšel in okrepil portugalsko Madeiro. Nekdanjemu reprezentantu Janezu Zavrlu in Antoniju Pranjiču, ki je bil sicer na stranskem tiru, sta potekli pogodbi, medtem ko naj bi skorajda zagotovo Celje zapustila tudi Argentinca Martin Šarić in Oscar Lisandro Sacripanti. Zelo verjetno je tudi, da v celjski ekipi v prihodnje ne bo reprezentančnega vratarja Aleksandra Šelige, kapetana Sebastjana Gobca in najboljšega strelca ekipe Darija Biščana, ki se spogledujejo s tujino, pogodbo pa je že prekinil nekdanji reprezentant Jalen Pokorn. In kdo so igralci, ki bodo prišli? Za zdaj ni znanega še nobenega imena, jasno pa je, da glede na to, kaj se je v areni Petrol dogajalo v zadnjem času, zveneča imena ravno ne bodo drvela v celjsko kotlino. Morda še največja rezerva se kriva v mladem napadalcu Rajku Repu, ki doslej ni dobil prave priložnosti, a se zdaj izkazal v mladinski reprezentanci in s kar petimi goli na treh tekmah na sklepnem kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu do 19 let navdušil ter dokazal, da se v njem skriva velik talent.

Najbolj nešportna ekipa

Sicer pa so bili najbolj standardni igralci Celja v minuli sezoni tisti, ki so branili celjski gol. Vratar Šeliga ter branilci Milan Anđelković, Aleš Kačičnik in Jure Travnar ter tudi kapetan Gobec. V prvem delu sezone je bil eden ključnih mož Celja tudi Dejan Kelhar, ki pa je z dobrimi igrami opozoril nase in prestopil v Belgijo. Omeniti velja še Argentinca Sacripantija, ki je bil zelo dobra okrepitev za celjsko ekipo, dokončno pa se je uveljavil tudi napadalec Biščan, ki je bil z enajstimi goli najboljši strelec celjske ekipe. Ne gre pozabiti še nekoč velikega upa slovenskega nogometa Rokija Štrausa, ki v Celju želi priti na stara pota in je, ko je dobil priložnost, igral zelo solidno, in v tej sezoni zelo dobrega Uroša Koruna. Je pa zanimivo, da so bili Celjani v minuli sezoni najbolj groba ekipa, saj so zbrali največje število rdečih in rumenih kartonov. Dva celjska nogometaša – Gobec in Šarić – sta bila izključena dvakrat, štirje pa enkrat. Zelo zanimiv je tudi pogled na lestvico igralcev z največ rumenimi kartoni. Prednjačita spet Gobec in Šarić, ki sta jih prejela kar enajst, tolikokrat pa je ''porumenel'' tudi Pokorn. Osemkrat sta rumeni karton prejela Kačičnik in Dejan Urbanč, še kar nekaj pa je takšnih igralcev, ki so dobili vsaj pet rumenih kartonov. Vsekakor veliko število, a je res tudi to, da so se celjski nogometaši v minuli sezoni pogostokrat pritoževali nad delom sodnikov, ki so pravico delili na njihovih tekmah. Toda dejstvo je, da na igrišču kljub nekaterim napakam v njihovo škodo niso igrali najbolj športno, zato morajo najprej pomesti pred svojim pragom.