Zakaj je iz nogometa izginilo pravilo zlatega gola?

Pravilo zlatega gola je bil način, kako dobiti zmagovalca tekme, ki je bila po rednem delu igre (90 minut s sodnikovim dodatkom) neodločena. To velja le za tekme, na katerih je nujno treba dobiti zmagovalca, se pravi v tekmovanjih, kot so pokal, superpokal, pa v izločilnih delih tekmovanj, kot je liga prvakov, evropska in svetovna prvenstva …

Zlati gol je bil prvi zadetek, ki je padel v podaljšku in z njim je bilo tekme nemudoma konec, zmagala pa je ekipa, ki ga je dosegla. V nekaterih drugih športih tovrsten način odločanja tekem pravijo "nenadna smrt" (sudden death), a so bili pri Fifi mnenja, da je to poimenovanje preveč negativno.

Pravilo zlatega gola so sovražili vsi. Nogometaši, navijači, televizije ... Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Želeli so več dinamike, dosegli pa nasprotno

V krovni svetovni nogometni organizaciji so si s tem želeli zagotoviti bolj dinamične, zanimive in napete podaljške, a je bil učinek nasproten. Že tako obrambno in previdno igro so z grožnjo "nenadne smrti" še bolj zadušili. Klubi ali reprezentance, ki so se znašli v takšnih situacijah, so zaradi pravila, ki je onemogočalo popravni izpit in zaradi katerega je bila lahko usodna že vsaka najmanjša napaka, tvegali še manj, kot bi sicer. Igra v podaljšku je bila še bolj obrambna, vsi so večinoma le še zabijali čas, da bi dočakali enajstmetrovke, pri katerih bi imeli z nekaj sreče večje možnosti za zmago.     

Tudi srebrni gol na smetišču nogometne zgodovine

Pravilo zlatega gola je Fifa sprejela leta 1993, uporabili so ga na svetovnih prvenstvih v letih 1998 in 2002 ter na evropskih leta 1996 in 2000. Po letu 2002 ga je ukinila in se vrnila k staremu sistemu odločanja tekem na velikih tekmovanjih. Fifa je nato poskušala s pravilom srebrnega gola, ko bi se podaljšek ob doseženem golu odigral do konca prvega petnajstminutnega dela. Tudi ta rešitev ni odpravila izvirne težave, to je dolgočasnega, obrambnega nogometa. Kljub dodatnemu času za morebiten popravni izpit nogometni klubi in reprezentance niso bili pripravljeni tvegati nič več. Leta 2004 so ukinili še tega.  

Pravilo zlatega gola sovražili vsi

Pravilo zlatega gola so sovražili vsi, nogometaši, trenerji, navijači, pa tudi televizije. Zdelo se jim je nepravično, saj je lahko tekmo odločila tudi najmanjša, banalna napaka, za televizijske prenose pa je bilo zaradi nepredvidljivosti tudi sila nerodno. "Odločilni gol je lahko padel po eni minuti igre ali po tridesetih," nam je povedal Andrej Zalar, vodja tekmovalno-licenčnega sektorja pri Nogometni zvezi Slovenije. Zdaj velja prvotna Fifina segmentacija tekme, z rednim delom (dvakrat po 45 minut in sodnikov podaljšek), dvema podaljškoma po 15 minut in nazadnje enajstmetrovkami.

Pravila Fife moramo upoštevati vsi, nekaj bolj proste roke imamo zgolj pri nižjih selekcijah, pravi Andrej Zalar iz NZS. Foto: Vid Ponikvar Nacionalne zveze morajo poslušati Fifo

O igralnem času in podaljških govorijo Pravila igre (Rules of the game), ki jih sprejema Fifin Mednarodni svet za nogomet (International Football Association Board), nacionalne zveze pa jih morajo upoštevati, pravi Zalar: "Ta pravila svet sprejema v začetku marca. Sprejemajo predloge, debatirajo in sprejmejo pravila, ki morajo nato veljati s 1. julijem, če so kakšne tekme prvenstev, recimo evropsko ali svetovno že pred te datumom, začnejo veljati toliko prej."

Nekaj več svobode le pri nižjih kategorijah

Nacionalne zveze imajo nekaj bolj proste roke le pri tekmovanjih nižje ravni, pri nižjih starostnih kategorijah. "Pri nas tako v mladinskih selekcijah nimamo podaljškov, pač pa po rednem delu tekme takoj sledi izvajanje enajstmetrovk," še pojasnjuje Zalar, imamo pa v slovenskih pokalnih tekmovanjih na članski ravni še sistem dveh tekem, na katerih za napredovanje šteje skupen izid, pri katerem lahko odloča število v gosteh doseženih golov, le v skrajnih primerih, ko tudi po 180 odigranih minutah zmagovalec ni znan, na vrsto pridejo podaljški in enajstmetrovke.