Jan Oblak
Nedelja, 9. 9. 2018, 10.00
5 let, 7 mesecev
Intervju z Janom Koprivcem
Uživa na Cipru in ne bere zapisov o visoko inteligentnem Janu Oblaku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,85
Jan Koprivec je zbral en nastop za reprezentanco. Let 2016 je branil šest minut na prijateljski tekmi na Poljskem (1:1).
Slovenija, dežela izjemnih nogometnih vratarjev, bo zvečer stiskala pesti za člansko reprezentanco na Cipru. Jan Koprivec ji zaradi poškodbe stopala ne bo mogel pomagati, je pa z veseljem za Sportal predstavil današnjega tekmeca in življenje na Cipru, dotaknil pa se je tudi drugih slovenskih vratarjev, zlasti Jana Oblaka, Vida Belca in Aljaža Ivačiča.
Zgovoren Primorec je tako navezan na Italijo, da je mislil, kako ne bo dolgo zdržal na Cipru. A se je zmotil. Življenje na otoku, kjer se nogomet spremlja s strastjo in povišanim krvnim tlakom, ga je prevzelo. Z dekletom uživa na Cipru, pred kratkim je praznoval okroglih 30 let, nato pa je idilo prekinila poškodba kosti v stopalu, zaradi katere bo moral počivati vsaj še en mesec. Tako je zaradi višje sile izpadel tudi z reprezentančnega seznama, si bo pa tekmo, derbi začelja tretje skupine v ligi C, ogledal v živo. Slovenska reprezentanca ne gostuje vsak dan skoraj pred njegovim nosom. Jan Koprivec bo na tribunah. Skupaj z Matijo Širokom (Pafos) in Andražem Struno (Anorthosis) ter njihovimi boljšimi polovicami bodo spremljali dvoboj v Nikoziji in držali pesti, da izbranci Tomaža Kavčiča vpišejo prve točke v ligi narodov.
Jan Koprivec je član slovenskih selekcij že več kot desetletje.
Tokrat vas zaradi zdravstvenih težav ni na reprezentančnem seznamu.
Žal sem poškodovan. Fantom želim veliko sreče. Dobro jih poznam, upam, da bodo premagali Ciper. Liga narodov se ni začela najboljše. Gledal sem tekmo v Ljubljani, bolgarski vratar je branil odlično. En zadetek, če ga žal ne daš, pač spremeni vse.
A ta reprezentanca ima potencial. Lahko se uvrsti visoko v skupini. Vedno je bilo dobro vzdušje, a je zmanjkalo malce sreče. Menjava generacije je zahteven proces. Moramo biti potrpežljivi, kar pa v Sloveniji nismo kaj preveč. Če vendarle bomo, bo trud reprezentance obrodil sadove. Prepričan sem, da bomo pravi, najpozneje v kvalifikacijah za EP 2020.
Se pravi prihodnje leto, ko se bodo izvedle klasične kvalifikacije za EP 2020?
Da. Tekme v ligi narodov so uradne, a jih lahko jemlješ z določeno rezervo. To je več kot prijateljska, a hkrati manj kot kvalifikacijska tekma. Je pravi test, da se dobro pripravimo na običajne kvalifikacije, ki smo jih navajeni.
Kakšna je moč ciprske izbrane vrste?
V ciprskih klubih igra veliko tujcev. Reprezentanca je razen dveh, treh nogometašev, ki igrajo v tujini, sestavljena iz igralcev v domačih klubih. Ciprska liga je dovolj kakovostna, reprezentanti, ki igrajo v svojih klubih, pa lahko v njih konkurirajo najboljšim tujcem.
Ciprska reprezentanca, iskreno povedano, ni slaba. Vsaj po imenih. Je pa pri Ciprčanih tako, da radi naturalizirajo kake tujce in potem naletijo na manjše težave, saj tujci ne igrajo s takim zagonom kot pravi Ciprčani.
Pričakujem zanimivo tekmo. Ciper je izgubil na Norveškem (0:2), zdaj se mora izkazati pred domačimi navijači. Upam, da jih bo veliko, čeprav jih v zadnjem času zaradi slabših rezultatov na reprezentančnih tekmah res ni kaj preveč.
Manuel Neuer se je po poškodbi stopala vrača na igrišče skoraj leto dni.
Kako je z vašo poškodbo?
Moja poškodba je težavna. Počila mi je kost na stopalu. Na mojo srečo ni počila vsa, tako da mi ni treba na operacijo, se pa moram vračati postopoma in ne smem prehitevati dogodkov. Zdaj imam del rehabilitacije, ki ga opravljam v vodi, saj še ne smem pritiskati sile na stopalo. Vrnitev bo kar težavna, saj nočem tvegati. Lahko bi se vrnil že čez teden dni, a ti lahko kost nato hitro poči, česar nočem doživeti, saj bi bil zelo dolgo odsoten. Raje potrpim teden ali dva več, saj je to res občutljiva zadeva.
Ali se ni s podobno poškodbo v prejšnji sezoni spopadal standardni vratar nemške reprezentance in Bayerna Manuel Neuer?
Zelo podobno, le da je imel on še večjo poškodbo, po kateri se je vračal skoraj leto dni. Moja kost je manj počena, po posvetih s specialisti pa ocenjujem, da bi se lahko na igrišča vrnil konec oktobra.
Ciprski klub Pafos je bil še lani slovenska kolonija. Trener je bil Luka Elsner, vratar nekaj časa Aljaž Ivačič, v polju sta igrala Erik Janža in Mitja Lotrič, vi ste bili med vratnicami. V tej sezoni je povsem drugače. Še nekaj časa bo slovensko čast branil le Matija Širok, ki je prišel na Ciper iz Domžal.
Pač, Matija bo nekaj časa igral za vse nas (smeh).
Aljaž Ivačič je v kratkem času postal prvi vratar Olimpije in slovenski reprezentant.
Nevsakdanja je izkušnja zlasti vašega stanovskega kolega Aljaža Ivačiča. Bila sta že soigralca pri Pafosu, nato pa je lani poleti hitro zapustil ciprski klub. Zdaj je član reprezentance, vi pa na seznamu poškodovanih.
Takšen je vratarski svet. Lani sem imel kar nekaj možnosti, nato pa sem se odločil za Pafos. Ko sem prišel v klub, je bil Aljaž že tam. Tega, kar so njemu obljubili, kakšne igrice so bile v ozadju, resnično ne vem. Dva tedna sva skupaj preživela na pripravah v Kranjski Gori, na koncu pa ne vem, zakaj je zapustil klub. Če je bilo tistega avgusta to zanj videti neugodno, se je pozneje izkazalo, da so bile njegove odločitve pravilne. Tvegal je in pri Olimpiji zaigral na pravo karto. Res, zasluži si vse čestitke. Želim mu veliko sreče, saj je fant na mestu. Zelo se trudi. Imel je odlično sezono pri Olimpiji. Vse slabo, kar se mu je zgodilo lani poleti na Cipru, se mu je vrnilo. Iz okoliščin je znal iztržiti največ, kar je lahko, tako da se mu je vse lepo izšlo. Zdaj je v reprezentanci in na pravi poti. Z njim se, tako kot z drugimi vratarji v reprezentanci, redno slišim. Slovenci smo res lahko ponosni na to, kar imamo.
Samir Handanović je kot prvi opozoril svet na odlično delo z nogometnimi vratarji v Sloveniji.
Ciljate na fenomen slovenskih nogometnih vratarjev, ki v zadnjih letih močno odmeva po svetu?
Da. Samir Handanović je bil prvi, ki je odprl pot slovenskemu vratarskemu bumu v Evropi. Ima največje zasluge. Nato je sledila eksplozija Jana Oblaka, po tem pa so zastopniki počasi začeli na Slovenijo in njene vratarje gledati z drugačnimi očmi. Moramo biti ponosni na to, kar imamo. Na vratarje, nogomet, šport. Smo tako majhna država, a smo odlični v rokometu, smučanju, košarki. Zelo smo športni, čestitke vsem.
Kako to, da ste leta 2015, po dolgoletnih izkušnjah igranja v Italiji, sploh pristali na selitev na Ciper?
Ko se mi je pred tremi leti ponudila priložnost, da bi se iz Italije preselil na Ciper, tega nisem jemal preveč resno. No, zdaj moram brez dlake na jeziku priznati, da sem se motil. Odšel sem in se prepričal, da je ciprska liga zelo resna. Na kakovostni ravni je nekje med prvo in drugo italijansko ligo.
Glede organizacije malce šepa. Je pač takšna kot značaj Ciprčanov. Vse poteka malce bolj počasi, ležerno. V Sloveniji in Italiji sem bil navajen, da vse poteka po ustaljenih vzorcih, na Cipru pa si glede tega dovolijo kar veliko svobode. Imajo dobre in slabe lastnosti (smeh).
Kar pa se tiče življenja, nama je z dekletom zelo všeč. Življenje je zelo lepo, najboljši ciprski klubi pa igrajo dobro tudi v Evropi. Na derbijih so stadionu polni. To pa je prav tisto, o čemer sanjaš, ko si mlad. Zadovoljen sem, bomo pa videli, kaj se bo zgodilo, ko se vrnem. Upam, da bom spet prvi vratar Pafosa.
Ste se po četrtkovem porazu proti Bolgariji (1:2) slišali tudi z Vidom Belcem, katerega predstavo je v četrtek proti Bolgariji zaznamovala napaka za drugi gol gostov?
Sem. Napaka ali ne napaka, o tem bi lahko razglabljali. Napake so se dogajale že prej v akciji. Seveda bi lahko bolje reagiral, a to ni napaka, ki ga bo potrla. Poznam Vidov značaj. Veliko se druživa. Imava zelo dober odnos, tako da mu želim, da na tekmi na Cipru pokaže, da je bila to res ena izmed neumnih situacij, ki se ti zgodi, če ti sreča obrne hrbet.
Jan Oblak spada po oceni vratarja Pafosa med tri najboljše čuvaje mreže na svetu.
Kako je biti vratar v obdobju, v katerem kraljuje Jan Oblak, ti pa kot reprezentančni vratar veš, da zaradi tega še dolgo ne boš v prvem planu?
Pri vratarjih je tako, da ko imaš moja leta, so stvari neizbežne in jih sprejmeš. Sprejel sem dejstvo, da sem lahko srečen že s tem, da sem sploh v reprezentanci. Da sem prvi po Handanoviću, Oblaku in Belcu. To je zame velika čast, trenirati in biti v taki skupini, ki brani v dobrih klubih. Vedno grem rad na zbor. Vesel sem, da sem v tej skupini. Je zdrava, ni trenj, zamer ali česarkoli drugega. Upam, da se bo to končno izrazilo na igrišču. Da se bo poklopilo tisto, kar se dogaja med tednom na treningih. Na tekmah se še zapleta. V Črni gori, takrat sem bil zraven, je bilo na primer vse v redu, proti Bolgariji pa smo napravili majhen korak nazaj. Upam, da bomo to hitro popravili.
Počaščen sem, da sem lahko del reprezentance. Da lahko treniram ob takih vratarjih. Oblak spada med najboljše tri na svetu. Slovenec spada med tri najboljše na svetu! Samo dva milijona nas je, pa imamo toliko vratarjev. To me zelo navdušuje. Vedno več bo tudi vratarjev. Ko imaš nekega zvezdnika, je tako med mladimi. Ko je bil najboljši Zlatko Zahović, so mladi hoteli nositi desetko, zdaj pa bi radi imeli na hrbtu vsi enico. Pri mladih je tako, to pa je zelo pozitivno za Slovenijo.
Slovenija se v zadnjih dneh sprašuje, ali bo Jan Oblak sploh še kdaj branil za Slovenijo.
Veliko se druživa, na Cipru pa medijskih zapisov o njem ne berem. Tudi zaradi tega, ker vem, da se znajo kakšne besede napihniti in se kje pretirava. Temu se izogibam. Z Oblakom in Belcem smo dobra skupinica. Jan je visoko inteligenten. Na golu je miren, vse akcije spremlja z neverjetno mirnostjo. Zagotovo bo izbral tisto, kar bo najboljše zanj in za Slovenijo. Želim si, da bi seveda ostal. Moramo biti ponosni, da imamo takšnega vratarja in ceniti vse, kar je naredil za nas. In vse, kar še bo. Ni še konec, saj je še zelo mlad vratar. Njegova najboljša leta šele prihajajo.
Slovenija zaradi zdravstvenih težav žal na Cipru ne bo mogla računati na tri najdražje igralce. Jana Oblaka, Josipa Iličića in Kevina Kampla.
Tega se ne da spremeniti, je pa to lepa priložnost za druge igralce, ki drugače morda ne bi dobili priložnosti. Zdaj jo imajo, da se izkažejo. Zaradi takih stvari pridejo nove zvezde na plan. Upam, da jih bodo dobro zamenjali.
Jan Koprivec komaj čaka, da se bo vrnil na igrišče.
Ciper je v četrtek ostal praznih rok na Norveškem.
Ogledal sem si le vrhunce tekme. Ciprčani zaradi slabih rezultatov ne razpredajo preveč o reprezentanci. Kot narod so res nori na nogomet. Vsak lokal ima vsaj pet televizij, nogomet se spremlja do onemoglosti. Glede izbrane vrste pa je tako, da o nečem, kar peče in boli, raje sploh ne govoriš. Glede reprezentance so pesimisti.
Kaj bi bilo lahko njihovo orožje proti Sloveniji? Izzivali bodo. To je v njihovi krvi, da znajo malce izzivati. Imajo pa igralce, ki igrajo v dobrih klubih. Iskreno povedano, bi se v tem primeru bolj oziral na nas, da končno odigramo tekmo tako, kot znamo. Kakšen Ciper že? Tudi večje reprezentance od njega nimajo kaj praskati proti nam, če se nam poklopi tekma. Potem nam ne morejo priti do živega. Fantom res želim, da jim končno uspe.
