Sveži upokojenec, ki ga bodo v prihodnosti težko ujeli

Kar 489 prvenstvenih tekem, za nameček v dresu enega in istega kluba, je zbral, kar je rekord, ki ga bo težko preseči. Debitiral je marca 1997, takrat kot zelo obetavni mladenič, star je bil 17 let, zadnjo tekmo je odigral konec maja letos, v zadnjem krogu pretekle prvenstvene sezone.

Že pred dvema tednoma, ob žrebu parov za novo tekmovalno sezono, ga je predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin presenetil s posebnim dresom s številko 489 in njegovim imenom na hrbtu, zdaj se je na prijateljski tekmi proti Köbenhavnu, novemu klubu zdaj že nekdanjega asa Celjanov Benjamina Verbiča, ki je v njegovo čast gostoval v Celju, tudi uradno poslovil od igranja nogometa.

"Rad bi se zahvalil Nogometni zvezi Slovenije, ki me je presenetila z lepim darilom, rad bi se zahvalil tudi vsem, ki so mi v vseh teh letih stali ob strani. Res je, končuje se zgodba, ki je trajala dolgo časa. Nogomet mi je dal veliko, obožujem ta šport, zato mi nikoli ni bilo težko," pravi danes 35-letni nekdanji reprezentant. Za Slovenijo je nastopil dvakrat.

"Vsake zgodbe je konec, vsako poglavje se enkrat konča. Zdaj odpiram novega. Preveč rad imam nogomet, zato bom še naprej ostal v njem, le da bom zdaj v novi funkciji. Ostajam v klubu in se novega izziva zelo veselim," pravi v Celju rojeni po novem nekdanji nogometaš.

"Tudi v novi vlogi bom naredil vse, da klubu pomagam po najboljših močeh," je obljubil Gobec, ki je zdaj postal vodja tehničnega sektorja celjskega prvoligaša. Skrbi za logistične stvari, vpet je tudi v delo s šolskim centrom in še marsičem. "Dela je dovolj. Če bi mi kdo rekel, da bom imel po koncu kariere manj časa, kot sem ga imel prej, mu ne bi verjel, a zdaj se je zgodilo prav to. Se pa ne pritožujem. Ob delu uživam," je priznal sveži upokojenec.

Treningov, nekaj jih je v zadnjem času sicer opravil v pripravi na poslovilno tekmo, ne pogreša. "Ne, ker sem se v glavi že pred časom odločil, da je pač konec," je odvrnil.

Dobri so ostali, slabi so zbledeli

Spominov na vse sezone, ki jih je preživel v Celju, je ogromno. "Težko bi karkoli izpostavil. Jasno, da je vedno lepo, ko se boriš za naslove in lovorike. Bilo je tudi nekaj golov in odličnih nastopov, pa tudi nekaj slabših trenutkov. Toda v spominu so ostale le dobri, slabši so zbledeli," je povedal Celjan, ki je v vsem tem času zabil tudi 37 prvenstvenih golov. To seveda ni rekord, medtem ko je s številom tekem, ki jih je odigral, mejnik, ki bo v prihodnosti težko dosegljiv. Tega se zaveda tudi sam.

"S številkami se sicer nikoli nisem obremenjeval, iskreno povedano tudi ne vem, kdo je na večni lestvici takoj za mano in koliko tekem je zbral. Vedno sem gledal le na to, da bi pomagal ekipi. Ali bo kdaj kdo presegel moj rekord, ne vem. Glede na to, da zdaj vsi mladi nogometaši hitro odidejo v tujino, ne bo lahko, a jaz upam, da se bo tudi v Sloveniji našel kak nogometaš, ki bo vso kariero ostal tukaj in igral za zgolj en klub. Če bo, mu morda uspe," je prepričan Gobec, ki izkušnje s tujino sicer ima, a ne najboljših.

Takšno je pač življenje

Leta 2008 je bil pol leta v Belgiji, bil je član Sint Truidna, a se hitro vrnil nazaj domov. S tem, da zunaj slovenskih meja kljub velikemu talentu ni pustil globljega pečata, se ne obremenjuje. "Stvari iz preteklosti ne bi pogreval. Marsikaj bi se lahko obrnilo drugače, a se ni. Predvsem po sezoni 2002/03 so se dogajale nekatere stvari, a se ni izšlo. Za nazaj ne morem spremeniti ničesar. Če bi se razpletlo drugače, zdaj verjetno ne bi bil niti na polovici številke nastopov v prvi slovenski ligi, ki sem jo dosegel, a takšno je pač življenje," je zaključil nogometaš, ki je s Celjem osvojil tudi eno lovoriko. Leta 2005 je bil pokalni prvak.