Superman Buffon še leti med vratnicama

Povezava s Supermanom, znamenitim junakom, ki se je lahko s pomočjo domišljije stripovskih in filmskih snovalcev pohvalil z nadčloveškimi sposobnostmi, ni naključna.

Nadimek Superman so mu zaradi atraktivnih posredovanj, pri katerih je bil levji delež opravljen kar v zraku, nadeli navijači Parme, pomagal pa jim je tudi vratar sam, saj je izpod dresa zvesto nosil majico z omenjenim likom. Klub iz bogate severne province je bil prvi večji v karieri Gianluigija Buffona, dolgoletnega prvega vratarja ''azzurrov''. V državnem dresu je debitiral pred ''srečnimi'' 13 leti, ko je Italija v dodatnih kvalifikacijah lovila poslednji vlak za preboj na SP 1998 v Franciji. Žreb ji je nameril Rusijo, poškodba takratne italijanske številke ena Gianluce Pagliuce pa je obetavnemu najstniku pred gostovanjem v hladni Moskvi nepričakovano ponudila priložnost. In to kakšno. Na njegovih plečih je visela usoda celotne nogometne velesile. Razpletlo se je sanjsko, Italija je izpolnila cilj in se uvrstila na francoski mundial.

Vsega je kriv Kamerunec

Svet se lahko za vrhunsko kariero 32-letnega zvezdnika, rojenega v mestecu Carrara (Toskana), zahvali kamerunskemu vratarju Thomasu N'Konu. Po njem je poimenoval tudi prvega sina. Ko se je festival najboljših leta 1990 odvijal na italijanskih tleh, se je Gianluigi navdušil nad Afričanom. Poprej se je na zelenici preizkušal kot zvezni igralec, potem pa si je dejal, da bo zaradi njega vsaj leto dni prebil med vratnicama. Zaljubil se je v prostor na golovi črti, odkril novo lepoto nogometa in ostal zvest rokavicam. Kariera najboljšega vratarja zadnjih 20 let po izračunih Mednarodnega inštituta za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) se je lahko začela. Njegov talent ni ostal neopažen. Izkušeni trener vratarjev Ermes Fulgoni je bil za las hitrejši od oglednikov AC Milana in Buffona pripeljal v Parmo. Zavedal se je, kakšen zaklad je prinesel. Gianluigiju je povedal, da bo za člansko državno vrsto branil še pred dopolnjenim 20. letom. Buffon, takrat jih je imel komaj rosnih 15, s težavo pomanjkanja samozavesti pa se ni zbližal prav nikoli, ni bil presenečen.

S Parmo je osvajal lovorike, tudi evropske, leta 2001 pa ga je z mamljivo ponudbo, takratnih 34 milijonov evrov velja še do danes za rekordni znesek ob prestopu vratarja, v svoje vrste zvabil Juventus.

Prejel le dva zadetka

Rodila se je nova ljubezen, podkrepljena z zvestobo, izjemnimi sezonami, žal pa tudi vedno bolj pogostimi poškodbami. Vmes se je Buffon trdno oprijel statusa prvega vratarja Italije. Nenadkriljiv refleks, sposobnost hitre presoje, postavitev na pravo mesto in paranje živcev napadalcem v smrtnih priložnostih ''ena na ena'', ne smemo pa pozabiti tudi na ubranjene 11-metrovke, ki so mu vedno predstavljale poseben izziv. To je razkošje, s katerim se je povzpel na vrh. Čeprav je v finalu lige prvakov 2002/03 z Milanom zaustavil dva strela z bele točke, so ''zebre'' ostale brez naslova. Razočaranje je pozdravil z domačimi naslovi, nekatere izmed njih je kasneje zloglasna afera Calciopoli (zaradi sodelovanja v športnih stavah je moral pred odhodom na SP 2006 tudi sam na zatožno klop) razvrednotila, nepozaben trenutek zmagoslavja pa se je na njegova lica prikradel po naslovu svetovnega prvaka, ko je Italija na Olimpijskem štadionu v Berlinu po epskem boju, v katerem so se uporabljala tudi ''nedovoljena'' sredstva, prisilila Francijo k predaji. Izpolnil je cilj in bil še izbran za najboljšega vratarja turnirja. Na sedmih tekmah je prejel le sedem zadetkov. Od tega ga je enkrat nesrečno premagal soigralec, drugič pa v finalu Zinedine Zidane. Spektakularno, a z bele točke.

Zvestoba do groba

Ko se je vrnil domov, je Juventus čakala rigorozna kazen. Selitev v drugo ligo in odvzem naslovov. Nekateri igralci so hitro dvignili sidra, med njimi tudi branilec Fabio Cannavaro, najboljši nogometaš leta 2006, čeprav so bili mnogi mnenja, da bi si laskavi naslov zaslužil predvsem Buffon, ''Supermanu'' pa se ni mudilo nikamor. ''Nikoli še nisem bil prvak druge lige. Zdaj je priložnost. Hočem pomagati klubu v tako težkem trenutku,'' je sporočil navijačem najbolj priljubljenega italijanskega kluba in se jim za vedno zapisal v srce. Poleg njega so se za podoben korak odločili še najboljši prijatelj izven igrišč Alessandro del Piero, Mauro Camoranesi, David Trezeguet in Pavel Nedved. A ko se je ''stara dama'' vrnila med elito, ni bilo več presežkov. Naslovi so izostali, s skromno predstavo v nedavno končani sezoni celo preboj v Evropo, Buffona pa je na poti, da bi izdatneje pomagal soigralcem, zaustavilo kar nekaj poškodb. Nazadnje je moral pod nož decembra 2009 zaradi poškodbe levega kolena, le nekaj mesecev kasneje ga je na cedilu pustila stegenska mišica.

Ne mara žoge Jabulani

Je Italijan sploh še v taki formi, da bi lahko predstavljal najboljšega vratarja na svetu? Da in ne. Vmes so na površje izplavali novi velemojstri (denimo Brazilec Julio Cesar in Španec Iker Casillas), a ''Gigi'' ostaja trdno odločen, da še ni rekel zadnje. Pri 32 letih je v najboljših vratarskih letih. Na njegov naslov še vedno prihajajo nemoralne ponudbe, prednjači predvsem razsipni Manchester City.

Če bo povsem pripravljen, lahko obrambi Italije zagotovi tisto trdnost, ki bi branilce svetovnega naslova navkljub druščini ''veteranov'' popeljala še daleč. Braniti še zdaleč ni pozabil. Lahko ga zmoti le uradna žoga prvenstva Jabulani, ki mu ni niti najmanj všeč. Ko se je izrazil o njej, je uporabil celo besedo sramota, saj si po njegovem mnenju tako eminentno tekmovanje z največjimi nogometni asi ne zasluži tako neprijetne žoge, ki naj bi s svojimi vragolijami še posebej jezila vratarje. A na voljo ima še nekaj časa, da se pravočasno privadi na ''okroglo'' novost. Z bogatimi izkušnjami, za ''azzurre'' je zbral že častitljivih sto nastopov, mu lahko uspe.

Zvezdniška enajsterica po izboru Sportala:

Do začetka SP v JAR vam bomo postopno vsakodnevno razkrili in predstavili idealno enajsterico po izboru Sportala. Med vratnici smo postavili Gianluigija Buffona. Kateri so njegovi soigralci? O tem se boste prepričali kaj kmalu ...