Stoletnik, ki bi bil rad spet zlata jama slovenskega nogometa

Eden najboljših slovenskih športnikov ta hip, vratar milanskega Interja Samir Handanović, ki je na nogometni tržnici trenutno vreden več kot 20 milijonov evrov, Marko Elsner, nekdanji nogometaš, ki je bil kapetan bronaste olimpijske reprezentance Jugoslavije leta 1984 v Los Angelesu, in Aleš Čeh, dolgoletni kapetan slovenske reprezentance, ki je v tej vlogi nastopil tudi na svetovnem prvenstvu 2002, so trije, na katere so na Kodeljevem najbolj ponosni. Takšnih pa je še ogromno. Na desetine. Prav neverjetno je, koliko nogometašev, ki so pozneje igrali najbolj pomembne vloge v slovenskem nogometu, je zraslo na Slovanu. Ta letos praznuje stoletnico obstoja. V tem času se je s klubom dogajalo marsikaj. Trenutno je daleč od ugleda, ki ga je užival pred leti.

Pred časom je bil tik pred tem, da bi povsem ugasnil, a so ga nekateri zanesenjaki rešili. S Slovanom so stkali pristne vezi in niso želeli dovoliti, da bi desetletja uspešnih zgodb odšla na pogorišče zgodovine. Lahko bi zapisali, da je zgodba Slovana tudi zgodba nogometnih romantikov. Eden izmed takšnih je zagotovo zdajšnji podpredsednik kluba. ''Slovan je v obdobju, v katerem živimo, ko večino bogatašev naprej ne žene nič drugega kot pohlep, potegnil kratko. K sreči je nekaj ljudi - v prvi vrsti Tihomir Borenović, ki je najbolj zaslužen, da je klub sploh preživel - , poskrbelo, da se Slovan vrača na vseh ravneh. Verjamem, da bo čez nekaj let spet tisto, kar je bil. Nosilec razvoja mladih,'' pravi glasbenik Pero Lovšin, z legendarno skupino Pankrti tudi avtor klubske himne. ''Kodeljevo ima ogromno perspektivo. Štepanjsko naselje, Nove Jarše, Fužine, Moste … Vsa naselja od tukaj naprej (pokaže na železniške tire, ki prečkajo Zaloško cesto v Mostah, op.p.) so tista, ki predstavljajo velik bazen našega nogometnega kluba. Sami pa dobro vemo, kako veliko res talentiranih fantov prihaja od tam. To, kar je za tekače na dolge proge Kenija, je za nogometaše Kodeljevo. Tudi potencial infrastrukture je ogromen. Fakulteta za šport, osnovne šole, vrtci, izjemno lep športni park … Vse na enem mestu. Takšne perspektive nima niti London z vsemi nogometnimi klubi, ki jih ima. To je bogastvo!'' je prepričan Lovšin, s katerim smo se pogovarjali kje drugje kot na Kodeljevem, kjer tudi živi.

Korak za korakom in predvsem za mlade

Predvsem na mlade stavijo pri Slovanu. O vidnejših rezultatih članov, ki bodo v naslednji sezoni nastopali v četrtem slovenskem nogometnem razredu, še ne upajo sanjati. Tretja, morda druga liga v nekaj letih je največ, na kar pomislijo. V mlajših selekcijah – starejši dečki so trenutno v 1. MNZ ligi, mladinci in kadeti pa v drugi kadetski ligi - , imajo višje cilje. Morda se za klub, ki je pred leti igral pomembno vlogo v slovenskem nogometu tudi na članski ravni in v mlajših kategorijah osvajal celo naslove, zdi malo, a zdajšnja vodstvena garnitura s cilji ne želi prehitevati in sporoča: ''Ciljaj tako visoko, do koder se lahko stegneš.'' Za klub, ki je bil še pred nekaj leti tik pred propadom, pametno razmišljanje.

''Srž problema je v tem, da so bili tukaj dolga leta ljudje, ki so Slovan le izkoriščali in ga povsem izželi. Zdaj jih k sreči ni več. Nasploh je problem slovenskega nogometa v tem, da je prepuščen samemu sebi, zato pa se dogaja to, kar se dogaja vsepovsod. Država pusti, da predsedniki klubov delajo po svoji volji in gledajo le na lastne interese. Da jemljejo provizije ne samo od prestopov in sponzorskih pogodb, ampak tudi od članarin tistih najmlajših. Nezaslišano,'' pravi Lovšin. Na Slovanu takšnih ljudi naj ne bi bilo več. Novi upravni odbor, katerega člani so predstavniki nekaterih uglednih slovenskih podjetij, kot so prvi človek Holdinga Slovenskih elektrarn Blaž Košorok, ki je tudi predsednik kluba, Dušan Mes (generalni direktor Slovenskih Železnic), Zlatko Lazarevič (poslovni direktor UKC Ljubljana), Ilija Kitič (vodja marketinga in komuniciranja NZS), Gregor Tomc (mestni svetnik MOL), Vlado Maričič, Marko Hočevar (član nadzornega sveta Telekom Slovenije in STA), Gorazd Mandelj (Iskra Sistemi vodja sektorja Promet), Davor Radovanovič in Miha Butara, svetovalec direktorja podjetja TSmedia, ki pravi: ''Zasedba Upravnega odbora je vrhunska in verjamem, da se bo to poznalo tudi na delovanju kluba. Res je, da so se, ko so slišali, da se nekaj dogaja, hitro javili številni upniki, s katerimi smo meli nemalo težav, a zdaj so dolgovi poplačani. Verjamem, da so pred nami lepi časi, čeprav ničesar ne nameravamo prehitevati.'' Delo novih ljudi se že pozna. Klub je v zadnjih letih poravnal številne dolgove iz preteklosti. Ostali so le tisti do Javnega zavoda za šport Ljubljana. ''Pa še te so nastali zgolj zato, ker se ljudje, ki so bili prej v klubu, sploh niso prijavljali na razpise Mestne občine Ljubljana, ki sicer zagotavlja ta sredstva. Dobro je, da preostalih dolgov zdaj ni. Slovan je spet zadihal s polnimi pljuči, je prepričan podpredsednik Lovšin.

Koraki v pravo smer so že storjeni. Eden izmed pomembnejših je obnova umetne zelenice na pomožnem štadionu, ki se je začela pred kratkim. Predvsem pa je pomembno, da je zanimanje za vpis v Slovanovo nogometno šolo, katere so se starši še pred kratkim ognili v velikem loku, spet veliko. ''Celo večje od prostora, ki ga imamo. In to je zame največji uspeh,'' poudarja Lovšin. Na Kodeljevem trenutno sicer vadi prek 200 otrok v selekcijah do 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 14 let, kadetski in mladinski ekipi. Zdaj, ko dolgov na Kodeljevem praktično ni več, se je odprl prostor za morebitne sponzorje. Pred tem je blokiran klubski račun poskrbel, da denarja tudi tisti, ki so ga želeli, niso vlagali. ''V zlatih časih je bilo sponzorjev na tablah okoli igrišča ogromno. Če bi jih bila zdaj vsaj tretjina, bi bili zelo veseli,'' pravijo ljudje v klubu, ki naj bi v prihodnosti igral vse bolj veliko pomembnejšo vlogo v slovenskem nogometu. Vsaj kar se mlajših selekcij tiče. Pomembno vlogo pri vsem skupaj bo seveda igral denar. V klubu računajo tudi na to, da bo v blagajno, kot velevajo pravila FIFA, kapnil kakšen evro od številnih prestopov nogometašev, ki jih je vzgojil Slovan.

V klubu nikogar iz bogate zgodovine

Kakorkoli že, prostora za napredek kluba je veliko. ''Prav gotovo največ v organizaciji kluba in dela v njem,'' je prepričan Lovšin. Seveda je prostor za izboljšave še marsikje. Tudi v angažiranju vseh uspešnih ljudi, ki so bili v preteklosti del Slovana. Od politikov, podjetnikov, do tistih, ki so zelo uspešni v nogometu, obvladajo ta posel in imajo številna poznanstva v nogometnem svetu. Takšnih je na desetine, a trenutno v klubu ne dela nihče. Eden izmed njih je prav gotovo Sašo Udovič.

''Iskreno priznam, da so me v zadnjih letih dvakrat, trikrat klicali iz Slovana in me prosili, če bi bil pripravljen pomagati. Moj odgovor je bil vedno isti. Absolutno, a trenutno sem vpet v delo s Krko. Ljudem v Novem mestu sem dal obljubo, ki je ne bom prelomil. Na dveh stolih žal ne morem sedeti. Trenutno je splet okoliščin tak, da me na Kodeljevem ni, kar pa ne pomeni, da v prihodnosti ne bom. Nikoli ne reci ne. Sploh pa ne, če gre za Slovan,'' pravi nekdanji slovenski reprezentant, ki je prav v dresu Slovana zablestel in opozoril nase, ko je bil v sezoni 1992/93 najboljši strelec slovenske lige, potem pa se prodal v Belgijo. Zato ne čudi, da ga je klub s Kodeljevega močno zaznamoval. ''Zelo imam rad ta klub. Iz časov Slovana imam številne prijatelje, nanj sem se navezal. To je prav gotovo kulten klub. Ne bom pretiraval, če ga uvrstim med štiri, pet največjih v Sloveniji. Po tradiciji prav gotovo sodi mednje. Res mi je žal, da je zdaj tako nizko in verjamem, da se bo vrnil tja, kamor spada. To pa je definitivno v vrh slovenskega nogometa v vseh selekcijah. Slovanova nogometna šola je bila najboljša v Sloveniji in priznana tudi v bivši Jugoslaviji. Slovan je bil več od kluba. Tvorili so ga pravi športniki in ljudje. Ko sem jaz igral na Kodeljevem, je bilo vse skupaj mala pravljica. Eminentni ljudje iz gospodarstva, politike in estrade so navijali zanj. Slovan je ponosen klub!'' Tudi Željka Milinovića, Nenada Protego in še nekatere so v zadnjih letih na Kodeljevem vabili medse, a nihče ni prišel. Igrati zgolj na čustveno karto se v svetu, kot ga poznamo danes, pač ne da. Žal.

Zlata generacija, ki je spisala zgodovino

Na članski ravni se Slovan v bivši skupni državi in pozneje v času samostojnosti nikoli ni boril za lovorike. Kot po pravilu so vsi, ki so na Kodeljevem opozorili nase, hitro odšli na bolje. V mlajših kategorijah je bilo drugače. Veliko zelo obetavnih rodov je tekalo po nogometnih zelenicah Kodeljevega, a verjetno najbolj nadarjena je bila generacija, rojena v letih 1983 in 1984.

Kar štiri poznejše reprezentante je dala Sloveniji. Darijana Matića, Luka Žinka in dva, ki sta z izbrano vrsto leta 2010 nastopila na svetovnem prvenstvu. Zlatana Ljubijankića, ki je na največjem nogometnem tekmovanju na svetu zabil tudi gol, in Handanovića, ki je blestel med vratnicama in bil izbran celo v idealno enajsterico predtekmovanja. Ljubljančan, ki sodi med najboljše vratarje na svetu, je prav gotovo najbolj zveneče ime, ki ga je vzgojila Slovanova nogometna šola. ''Tako kot mnoge fante, ki so želeli igrati nogomet, je tudi mene pot vodila na Kodeljevo. Skupaj z Ljubijankićem, Matićem, Žinkom in še nekaterimi smo stkali vezi, ki jih ne more pretrgati nič. Treniral nas je tudi Slaviša Stojanović, ki je mene in Zlatana potem odpeljal v Domžale, od tam pa sem prestopil v Italijo in razpletlo se je tako, kot se je. Delalo se je dobro, čeprav pogoji niso bili vedno najboljši. Zdi se mi, da smo tudi zato postali boljši. Ker smo se morali boriti in trdo delati, da smo uspeli. Na Kodeljevem sem preživel izjemnih osem let, tu sem se nogometno izoblikoval, tu so v nogometno najbolj občutljivih letih postavljali temelje moji nadaljnji nogometni poti. Slovan je moj klub in upam, da bo nekoč spet tam, kjer je bil. Na ta klub me vežejo izjemno lepi spomini. Srečno, Slovan!'' pravi Handanović. Na poti iskanja sreče bo še veliko preprek in trdega dela. Pravzaprav so na Kodeljevem trenutno tam, kjer so bili v sedemdesetih letih minulega stoletja, ko je iz Avstrije prišel Branko Elsner in postavil temelje, na katerih so pozneje zrasli številni uspešni nogometaši. In je Slovan postal tisto, po čemer hrepeni tudi danes. Zlata jama slovenskega nogometa.