Srečko Katanec: Kampl je absolutno pozitiven

Pri slovenskih navijačih se Srečko Katanec še oklepa kultnega statusa. Ne več tako očitno, kot se ga je pred desetletjem, a še vedno. Zdaj ima smolo, da se bo v novo akcijo pognal v času, ko bodo športna srca v Sloveniji množično utripala v ritmu košarkarske norije. Ravno zdaj, ko bo naskakoval pot do dveh zaporednih zmag, s katerima bi lahko še ujel brazilski vlak. In to kot svoje sreče kovač. Ko je z zlato generacijo pisal nogometno pravljico, je oba nastopa v kvalifikacijskem ciklusu zaključil z nastopom na velikem tekmovanju. Zdaj se preizkuša v tretjem. Vskočil je, ko se je slovenska barka pod vodstvom Slaviše Stojanovića neslavno potopila pri dnu lestvice, zdaj jo rešuje Srečko. V navijaških srcih še vedno počiva mit, da je zmožen čudežnega preobrata. Da ga spremlja sreča ter da se marljivo delo vedno vrne v obliki nagrade. Kako razmišlja o sestavi ekipe, komu namenja največje pohvale in kdo bi lahko prišel v poštev na petkovi tekmi z Albanije, pa lahko preverite v daljšem intervjuju.

September prinaša kvalifikacijski tekmi z Albanijo in Ciprom, izmed vsega pa je še najbolj preprosto začrtati cilj. Račun je preprost, saj bi spodrsljaji izločili Slovenijo iz boja za SP 2014. Zato je skoraj samoumevni cilj osvojiti vseh šest točk. Točkovni cilj je po pravici povedano res postati bogatejši za šest točk, a moj pravi cilj je nekoliko drugačen. Želim, da igramo dobro. Čeprav smo v takšnem položaju, da moramo loviti zmagi, je moj cilj, da v petek delujemo tako, kakor moramo. Da se bodo igralci borili, da bodo kompaktni, da bodo igrali nogomet. Rezultat pa bo nato prišel ali pa ne. In zaradi tega, ker bomo šli na zmago, ne bomo pod pritiskom. Če bo pač neodločeno do določenega časa, imam v glavi že rezervni načrt za zmago in bom povlekel nekatere poteze. Potem se bomo pač spraševali, a bomo dali gol ali nam ga bodo oni. Potem bo to tako, bolj tvegano. Najprej pa bo naš namen, da smo od prve minute boljši in kompetitivni ter da kontroliramo potek. Na tekmah s Turčijo in gostovanju na Islandiji smo pokazali, da imamo določene kakovosti. Potem pa se ti določene stvari poklopijo ali pa ne, to je pa nogomet.

Kapetan Boštjan Cesar bo v petek zaradi kazni rumenih kartonov odsoten. Kdo bo prišel v poštev, da zapolni praznino v osrednjem delu obrambne vrste? Med Marohom in Kelharjem bo treba izbrati eno mesto, na desni strani pa imamo Ilića in Anđelkovića. Kelhar je denimo tekmo proti Finski odigral povsem solidno. Vsaj mi smo ga videli tako. Ni pa še nič določenega.

Obstaja možnost, da bi ob pomanjkanju Cesarja zaigrali v zadnji vrsti s tremi branilci? Ne, ne. Kje pa ... Absolutno ne. Zakaj bi menjali, če smo dve tekmi, govorim o zmagah nad Turčijo in Islandijo, odigrali na dobri ravni s štirimi branilci? Tudi na tekmi s Finsko ni bilo tako slabo. Zdaj nas čakajo Albanci, ki so bolj predvidljivi od Fincev. Pri Albancih se točno ve, kje igrajo. Imajo prvega napadalca, velikega in močnega, za njim stoji eden, potem pa še štirje zvezni igralci. In so hudičevo agresivni. V petek pričakujem, da bo zmagovalca odločila prav večja agresivnost v zvezni vrsti. Pa normalno tudi fizika.

Bo v zvezni vrsti, ki po vaših besedah ne bo smela skopariti z agresivnostjo, dobil priložnost tudi Valter Birsa, neoklicani slovenski kralj prestopnega roka? Birsa je pri Milanu opravil le nekaj treningov. Psihološko pa si dobro pripravljen šele takrat, ko si tudi fizično. Le tako ostaneš miren, nimaš težav sam s sabo in se ne mučiš. Bilo mi je zelo žal za tisto, kar se je pripetilo na domači tekmi z Islandijo. Bil je izredno dobro pripravljen, a se je zgodila poškodba. Potem pa ni bil več takšen, kot bi lahko bil. Seveda ima potencial. Če je res, da bo ostal in treniral s prvo ekipo Milana, potem ima še vse odprto. O tem sem prepričan. Če bo ostal dlje časa, bo imel na razpolago vse in se lahko spravi v red. Igralci podcenjujejo marsikaj, tudi prehrano, na katero nimamo vpliva. Lep primer daje teniški as Novak Đoković, ki je opravil analizo, katera prehrana mu ustreza in katera ne. Po tem se je dejansko spremenil. V tem trenutku je za nas nepomembno, da je Birsa v Milanu, pomembno bo lahko čez mesec, dva ali tri, zdaj pa nas v petek čaka tekma, ki jo moramo zmagati. Za reprezentanco je pa zagotovo lepše, če je kdo član Milana. Birsa je za nas zelo pomemben. Tako levo nogo, ki jo ima on, ima redko kateri. Ampak le, če je pravi.

Kaj pa, če Valter Birsa do petka ne bo pravi? Nobeden ni zacementiran v postavi, absolutno nobeden. Če kdo pač ne bo mogel "dihati", ne bo mogel. To je osnova. Imam pa določeno vizijo in ne morem kar tako notri metati novih igralcev. Ko nekdo dela ekipo, ne uvršča notri pet ali šest novincev. Če daš notri že enega, lahko nastane težava v komunikaciji. Imam rezervni načrt, kako igrati, želim pa si, da bodo tisti, ki jih imam trenutno najbolj v glavi, v petek maksimalno pripravljeni.

Tu je še Josip Iličić, s katerim boste lahko končno več dni sodelovali. Na kakšnem položaju se da iz njegovih večkrat opevanih kakovosti izvleči največ? Je specifičen igralec in vemo, kakšen razvoj je imel do zdaj. Odkar ga spremljam, lahko pošteno povem, da igra po obdobjih. En mesec mu gre, potem se mu igra, potem ga v določenem obdobju zmanjka, potem se mu spet igra. Tako je bilo v prejšnji sezoni v Palermu. Trenirati je začel slab mesec dni nazaj, prej pa je zaradi poškodbe tri mesece počival. Bomo videli, v kakšnem stanju je in kako bo to izkoristil. Je igralec, ki mu absolutno bolj ustreza malce več prostora spredaj. Da dobi žogo 30 do 40 metrov od gola, odpre protinapade oziroma polprotinapade. V zgoščenem prostoru je to malce težje. Ni pričakovati, da se bo s svojimi 190 cm vmešal kot Kampl ali pa Iniesta oziroma Xavi. Dobro, nočem zdaj primerjati Kampla z omenjenimi igralci, ampak le na način, kako prodirajo. Iličić je potencial. Mi govorimo o Iličiću, vi govorite o njem, zdaj bo čas, da začne to kazati. Talenti več ne obstajajo, danes že 20 let stari igralci, ko igrajo za reprezentanco, točno vedo, za kaj igrajo in kaj morajo narediti.

Prej ste omenili Kevina Kampla v zelo prijetni druščini. Kampl! (nasmešek) Prinesel je energijo, dinamiko, povezuje veliko igralcev, jih vključi v igro in je absolutno pozitiven. Je pa seveda mlad. S tako kakovostjo, ki jo premore, bo še boljši, ko bo analiziral svoj tek. Veliko se v danem trenutku troši. Takrat, ko se mu ne bi bilo treba.

Na katerem igralnem mestu pa je najbolj nevaren Kampl, ki postaja pravi zvezdnik avstrijskega prvenstva? Vem, kje ga lahko vidim, pa o tem ne bom govoril. Vendarle bodo to brali tudi Albanci (smeh) ... Kampl je vso prejšnjo sezono pri Salzburgu igral na desni strani. Tam je bil zacementiran. Ko je prišel v reprezentanco, sem rekel, da še kako potrebujemo tako živega človeka. Nekoga hitrega, ki lahko tekmeca preskoči ali pa ga preigra v dvoboju ena na ena. On je tukaj kot riba v vodi. Ima svobodo za špico (najbolj izpostavljenim napadalcem, op. p.), da ukrade drugo žogo in se pojavi med dvema linijama. Lahko tudi preskoči zveznega igralca in gre neposredno na štopersko linijo. Ne vem, ali so to pri Salzburgu vzeli od mene, me niti ne zanima, ampak sam ga na tistem prejšnjem mestu nisem videl. Če se žoga odlaga, se lahko odlaga v neskončno. En pa jo mora vzeti in to poizkušati, potem si tudi tekmeci ne upajo več odigrati določenih stvari. Če pa nimaš takšnih igralcev s karakteristiko Kampla, potem se ti lahko zgodi nekaj podobnega kot Mariboru, ki ga je Viktoria v določenem trenutku pustila igrati. Vedela je, da Tavares tega kot polšpica ne zmore ter da te dodane vrednosti nima nobeden zvezni igralec. Niti Cvijanović niti Mertelj, ki sta delavna in pridno tečeta. Tudi Ibraimi tega ni mogel. In potem si obsojen na pridnost in delavnost.

Kateri nogometaš Maribora vam je na zadnjih tekmah, ki ste si jih ogledali v Ljudskem vrtu, zapustil najboljši vtis? Ko grem na tekmo, pri igralcih iščem posebne kakovosti. Tako kot je bil 38-letni kapetan Viktorie Plzen (Pavel Horvath, op. p.), ki je bil pod narekovaji fizično videti tako, da bi se mu lahko smejal, pa ni izgubil niti ene žoge. In vse se vrti okrog njega. Verjetno pa za reprezentanco ne more igrati in ji tudi blizu ne more priti. Pri Mariboru sem opazil Boharja. Ima določen potencial, ki je meni in vrhunskemu nogometu zanimiv. Ima hitrost, ima neko kakovost in bo absolutno v prihodnosti spremljan, ker je v redu nogometaš. To, kar mi kaže zdaj, predstavlja določeno profesionalnost. Povratno tekmo z Viktorio je odigral zelo solidno. Vsaj zame. Določene žoge, ki jih drugi ne, zadrži. Seveda pa pride tudi kakšna situacija, kot tisti protinapad tri na dva, ko bi se moral tako kot pri malem nogometu sprehoditi do mreže. Takrat se je videla neizkušenost Boharja.

Takrat je splavala po vodi ena lepših priložnosti Maribora, ki je zaman čakal vsaj na častni gol na domačem srečanju z Viktorio. Slovenija za uresničitev cilja v petek potrebuje vsaj enega v albanski mreži. Jih bo priskrbela postavitev, v kateri bo v konici napada prostora le za enega napadalca? Ja. Mislim, da z dvema napadalcema ne moremo igrati, saj bi bil prevelik pritisk na zvezno vrsto.

Kdo pa ima prednost? Izkušeni Milivoje Novaković ali mlajši Tim Matavž? Igralci morajo biti pripravljeni na to, da igrajo eno ali pa vseh 90 minut. Če tega nimamo, to ne bo dobro. Ne piše pa nikjer, da je Nova prvi napadalec, Matavž pa drugi. Ekipa je najpomembnejša. To, da se naredi rezultat.

Kaj pa je Novaković pokazal, kar ni Matavž, da si je zaslužil prednost na prejšnjih tekmah? Pač, drugačna sta. Sta drugačna tipa igralca, v danem trenutku bomo potrebovali enega, v danem drugega, pa še kakega tretjega. Bezjak je zanimiv tip, to je treba priznati.

Novaković, prav tako pa njegov klubski in reprezentančni soigralec Zlatan Ljubijankić, sta imela zanimivo obdobje na Japonskem. Najprej sta oba utrpela poškodbi, bila odsotna z igrišč, potem so sledili nenavadno utrujajoči zaporedni porazi z Omiyo Ardijo. Sta zdaj v redu? V redu ravno nista, igrata pa, kar je najbolj bistveno. Ekipa verjetno ni v dobrem stanju, če izgubi osem tekem zapored. Lepše bi bilo, če bi zmagala toliko tekem, saj igralci na priprave vedno pripeljejo še samozavest. Na reprezentančni zbor pridejo z drugačno energijo. Če pa izgubljajo vsako tekmo, je to povezano tudi v psihološkem smislu. Da ne bomo preveč filozofirali; rad bi imel igralce, ki pridejo v reprezentanco in so navajeni zmagovati. Da se zgrizejo med sabo, če jim določene stvari ne gredo. Da jim gre to na živce, ker jih združuje zmagovalni karakter. Če pa ti izgubljaš tekme, prideš sem, saj si navajen izgubiti, in ti to ni težava, to pač postane mehanizem. Nisi zadovoljen, ampak je v redu. Praviš si, tako pač je. To pa ne gre. Iz osebne izkušnje vem, da ko smo bili zadovoljni in osvojili prvenstvo, smo nato prvo naslednjo tekmo izgubili. In je nastala težava, a smo se pred drugo tekmo pomenili med seboj na večerji v gostilni. Želeli smo zmagati, to je bilo to.

Slovenska reprezentanca je v šestih kvalifikacijskih nastopih zmagala le dvakrat. Premalokrat, da bi lahko računala na dobro izhodišče pred bližajočim se nadaljevanjem. Vratar Samir Handanović je pred časom namignil, da se utegne posloviti od državnega dresa, če se Slovenija ne bo uvrstila na SP 2014. Ah kje, komu je to namignil?

Lani nam je povedal v intervjuju za Sportal, dokazano. Je pa res, da je bil takrat selektor še Slaviša Stojanović. Če pa vam je to rekel, potem mu bom pa rekel, da naj več ne namiguje, ampak naj pove, ali bo ali ne bo branil. Ker potem se začne namigovati, če bi ali ne bi ...

Pa ste ga o tem kaj povprašali? Ko sem prišel, sem ga vprašal in ni bilo nobene dileme. Nikoli ni rekel, da ne bo več prišel nazaj ali da hoče pustiti zadevo. Dokaz, da želi igrati za reprezentanco, je nedavna tekma na Finskem. Rad pride in tudi zdaj je prišel, čeprav je imel naporno turnejo z Interjem po ZDA. Dejal sem mu, da lahko ostane doma in ne bo nobenih težav, pa je hotel priti. To je že en signal. Me pa nekaj moti. V medijih je bilo po eni izmed tekem prebrati, da njegova govorica telesa sporoča, da ne more igrati za reprezentanco. A pri Interju je bilo podobno, saj so se dogajale iste stvari. Vidi se, da je zaradi tega nezadovoljen. Saj ne more skakati od veselja in se smejati. Teh obtožb ne razumem. Je delaven, tako kot je treba, na treningih je angažiran in dobro dela. To se vidi, to lahko opazite že na vsakem treningu. Vsakega si lahko ogledate v živo.

Torej doživlja neupravičene kritike? Je pač vratar, a ima s tem dovolj izkušenj. Vsi delamo napake, tudi vratarji jih in jih bodo. A moraš znati živeti s tem. Napaka se zgodi, vratar pa je vedno v središču pozornosti. V danem trenutku niti ne veš, zakaj se določene stvari zgodijo. Samir nas je na Islandiji v prvi minuti rešil, da nismo prejeli zadetka, nato je ubranil težko žogo še pri vodstvu 3:2. To pa se ne izpostavlja toliko, kot bi se dejansko moralo. Od vas novinarjev je odvisno, koliko določenih stvari se hoče predstaviti.

Kako pa je sprejel odzvem kapetanskega traku? V tem nisem videl nič slabega. Razumite, da mi kapetanski trak ne pomeni čisto nič, to je najmanjša zadeva. Nikoli nisem bil v dvomih. Vedno sem imel tako navado, da dam trak tistemu igralcu na igrišču, ki ima največ tekem. Zdaj na Finskem sta bila to Jokić in Brečko. Igralcem vedno povem, da mi trak nič ne pomeni ter da naj tudi njim ne. Trak je le zato, da z njim prideš na igrišče, da pa ima kapetan več kompetenc in se lahko več pogovarja s sodnikom, pri tem pa mu ne smejo dati kartona, to sploh ne drži.

Kot selektor Slovenije ste obsojeni na ozko skupino reprezentančnih kandidatov. Bolj brezskrbni in veliko več sladkih težav bi imeli, če bi vodili naše vzhodne sosede. Pred leti so si vas že želeli videti na mestu hrvaškega selektorja, a ni prišlo do sodelovanja. Vam je kaj žal? Priložnost je bila, ampak nič mi ni žal, tako je v življenju, je šlo bolj na vižo, kaj si in iz kje si ... Je bila pa prisotna nogometna želja, da bi v karieri naletel na take pogoje, ko bi imel na voljo ekipo z najboljšim materialom in bi lahko v danem trenutku rekel, da moraš zdaj iti na svetovno prvenstvo. Ravno včeraj me je eden vprašal, kako lahko Igor Štimac (hrvaški selektor, op. p.) govori, da mora Hrvaška na svetovno prvenstvo. On pač mora tako govoriti, ker ima dejansko toliko materiala. Ker če imaš take ferarrije, Modrića v Realu, Mandžukića v Bayernu, toliko napadalcev, da niti ne veš, kaj vse imaš, od Olića dalje ... Lahko izbiraš, kar hočeš, zato moraš tako tudi govoriti.

Štimac je znan tudi po tem, da veliko pozornosti posveča mladim, ki pri njem pogosto trkajo na vrata članske ekipe in zelo hitro oblečejo dres. Radošević (Napoli), Rebić (Fiorentina), Halilović (Dinamo), Jedvaj (Roma) ... Le nekateri nadarjeni najstniki, ki so si tudi prek reprezentance povzdignili ime. Kako je s tem v Sloveniji? Bi posnemali potezo Štimca, ki je v enem izmed pogovorov priznal, da se za takšne poteze odloča tudi zaradi tega, da pomaga hrvaškim klubom zaradi boljše prodaje? Ko nekoga pokličem v reprezentanco, ga pokličem zato, da mi bo dobro funkcioniral, ne pa zaradi tega, da bi se kdo prodal. Ne vem, če na Hrvaškem res delajo tako, a v Sloveniji se gremo to, da imaš lahko izredno dobro mlado reprezentanco, ki jo sistematično pelješ naprej, dosežeš vrh z nastopom na evropskem prvenstvu in potem igralce vidijo klubi. To se je zgodilo Islandiji. Ogledniki so jih videli, zdaj pa igrajo v dobrih klubih. Mi pa sestavljamo reprezentanco iz slovenske lige, ki se objektivno ne mora kosati z močnejšimi prvenstvi. Moraš pa zdaj imeti pod narekovaji srečo, da fantje, ki hodijo ven s 15, 16 leti, tudi kaj igrajo. Kaj imamo od Lazarevića, če je že nekaj let v Italiji, malo igra drugo ligo, zdaj pa je v Chievu. Rad bi odšel v Verono, da vidim, kako igra, šprinta in dosega zadetke. Takrat bo takoj v reprezentanci. A kako bi ga zdaj uvrstil, če tam le gleda tekme? To ni normalno. Tu je denimo tudi mladi Barišić. Zanimivo bo, Milan ga je vzel in srčno upam, da bo kaj igral. Ima 18 let, je dober, a najprej za selektorja mladih Tomaža Kavčiča, potem pa naj ga Milan nekam posodi, da igra, pa bomo videli, ali lahko šprinta ali ne. Slaviša Stojanović mi je rekel, da ima v prvi ekipi Crvene zvezde hitrega Slovenca, ki je zelo priden. In ni Nejc Pečnik. Je najstnik, star 18 let, zato moramo spremljati, kje se še lahko pojavi. Poskušam menjati generacijo, ampak kako, s kom? Imamo toliko igralcev v resnih klubih, a če tam sediš le na klopeh, se fantje ne razvijejo. V ciklusu moraš imeti srečo, da se pojavi generacija fantov, ki redno igra. Vsaj na manjši ravni. Kakšen Milan ... Vesel bi bil že, da igrajo za Genoo ter so tedensko v pogonu.

Imamo pa tudi takšne, ki so še nedavno igrali v drugi poljski ligi, to je Andraž Struna, ali pa Dejan Kelhar v oddaljenem Azerbajdžanu, po drugi strani pa vpoklica ne dočaka kapetan Šerifa iz Tiraspola Miral Samardžić. Žal mi je, da se taki fantje kot Struna ne razvijejo. Ima določene kakovosti. Je hiter, vzdržljiv, večnamenski in je zame "hud". Žal je izjemno noro, da imajo taki igralci v tej starostni dobi težave ter da ne igrajo v tako močnem klubu, kjer bi se lahko še trikrat bolje razvijali. Andraž je tehnično dober igralec, razume, tudi dovolj hiter je. Bomo videli, kaj bo v Grčiji. Glede Samardžića pa je tako, da štoperjev ne moreš menjati v danem trenutku. Ko imaš ekipo, pridejo skupaj določene energije. To niso samo igralci, ampak še njihova energija. In ko naredim določeno skupino kandidatov, ne morem na tako delikatno tekmo, kot je ta z Albanijo, vpoklicati kakšnega novega igralca.

Lahko pa bi ga vsaj prej, saj ste igrali tudi nekatere prijateljske tekme. Vam takoj povem, zakaj tega nisem storil. Zaradi tega, ker pri njem ne vidim nobenih drugih kakovosti, kakor jih imajo te, ki so že v reprezentanci. Sem gledal tudi njegove tekme med Šerifom in Dinamom. Bi bilo dobro, če bi šel notri zdaj, sploh v tem položaju, v kakršnem smo danes, ko smo že na polovici in še malo kvalifikacij? Zdaj bomo odigrali tekmo in zdaj imajo vsi priložnost. Naj se pokažejo. Če se ne bodo, se bomo določenim zahvalili. To je v nogometu preprosto.

Doživljate zaradi tega, kdo naj dobi priložnost, kakšne menedžerske pritiske? Absolutno ne, tega pa res ne.

So pa prisotni in jih preprosto ne upoštevate? Ne. Ne obstaja noben. Niti me ni nihče klical niti kaj drugega. Sem takšen, da bi lastne sinove dal v reprezentanco šele takrat, ko bi bili trikrat boljši od teh, ki so tukaj. Pa če mi verjamete ali ne ...