Selektor, ki je postavil številne mejnike

Petdesetletni Mariborčan je prvi, ki je s Slovenijo prišel do zmage na velikem tekmovanju, ko je izbrana vrsta pod njegovim vodstvom na lanskoletnem svetovnem prvenstvu premagala Alžirijo. S 49 tekmami, ki jih je vodil, je postal tudi rekorder po številu tekem na klopi reprezentance, je tisti, ki je zbral največ zmag (20), štiri leta in osem mesecev, kolikor jih je prebil na klopi izbrane vrste, pa je najdaljše obdobje dosedanjih petih selektorjev. Nekoliko nepričakovano je selektor postal februarja leta 2007, ko je nasledil Branka Oblaka. Takrat trener, ki je izkušnje nabiral v mlajših reprezentančnih selekcijah in na klopi Maribora, s katerim je doživel nekaj grenkih razočaranj, se je nekdanjemu predsedniku Nogometne zveze Slovenije Rudiju Zavrlu zdel pravi človek za zahtevno nalogo. Debitiral je z zmago proti Estoniji, reprezentanci, ki je bila nekaj let pozneje zanj usodna in mu preprečila pot na evropsko prvenstvo prihodnje leto v Ukrajini in na Poljskem. V prvih kvalifikacijah Slovenija pod njegovim vodstvom ni igrala najbolje. Na prvo kvalifikacijsko zmago je čakal dolgih pet tekem. Po le dveh zmagah proti skromnima Luksemburgu in Belorusiji ter dveh remijih in kar petih porazih je bil blizu tega, da izgubi službo. Takratni predsednik NZS se je odkrito spogledoval s Srečkom Katancem, a je ta zavrnil možnost, da se vrne na slovensko klop. Matjaž Kek je ''preživel'' in potem se je začela pot navzgor. Sprva je reprezentanco želel graditi okoli Nastje Čeha, nato je kapetanski trak dodelil Klemnu Lavriču, a njegov vzpon se je začel šele, ko je vlogo kapetana prevzel Robert Koren. Slednji je sicer poskrbel, da je bilo po kvalifikacijah za EP 2008 v in okoli reprezentance še kako vroče. V pripravah na kvalifikacije za SP 2010 je namreč, nezadovoljen s stanjem v izbrani vrsti, nekajkrat prednost dal klubskemu udejstvovanju in za reprezentanco ni igral. ''Kdor ne želi igrati za Slovenijo, ga niti ne potrebujemo,'' je takrat pogumno govoril Kek, a nato z izkušenim vezistom le sklenil dogovor in Koren se je tik pred začetkom kvalifikacij vrnil v kader.

Kek je skupaj s tesnim sodelavcem Milanom Miklavičem dodobra spremenil taktične zamisli v izbrani vrsti, kapetanski trak namenil Korenu in začetek kvalifikacij za SP je bil odličen. Remi na Poljskem ter zmagi proti Slovaški in Severni Irski ob odlični formi Milivoja Novakoviča so poskrbeli, da se je v Slovenijo spet naselila nogometna evforija. Po le točki v naslednjih treh tekmah – dveh proti Češki in gostovanju na Severnem Irskem -, naj bi bila Kekova služba spet pod vprašajem. Govorilo se je, da je takratni predsednik NZS Ivan Simič resno razmišljal o zamenjavi. Omenjalo se je ime italijanskega trenerja slovenskih korenin Edoarda Reje, a je ostalo pri neutemeljenih in nikoli dokazanih govoricah, kar je potrdilo tudi Novinarsko častno razsodišče (točka 5). Mariborčan je obdržal službo, Slovenija pa je začela igrati odlično in si s štirimi prepričljivimi zmagami proti San Marinu dvakrat, Slovaški ter Poljski, do katerih je prišla z gol razliko 13:0, zagotovila dodatne kvalifikacije za SP. V teh je odpravila Rusijo z velikim Guusom Hiddinkom na klopi ter se prebila na zaključni turnir. Tam je igrala odlično, prišla do zmage nad Alžirijo, proti ZDA vodila že z 2:0, a se morala nato zadovoljiti z remijem, v zadnjem krogu pa proti Angliji klonila in bila vse do 91. minute v igri za osmino finala, nato pa so prišle novice z druge tekme v skupini med ZDA in Alžirijo, v kateri so Američani do potrebne zmage prišli tik pred zdajci in Slovencem zaprli vrata napredovanja. Ta tekma je bila tudi, kot se je izkazalo pozneje, začetek padca slovenske reprezentance. Čeprav so v izbrani vrsti ostali vsi nosilci reprezentance in so ob nekaterih mladih, zelo obetavnih nogometaših (Tim Matavž, Josip Iličić, Armin Bačinovič …) mnogi pričakovali nov korak naprej, je Slovenija v minulih kvalifikacijah razočarala in ostala brez nastopa na velikem tekmovanju. Več ali manj je bilo jasno, da bo moral Kek zapustiti selektorsko mesto in to ta teden tudi storil. Z zmago proti Srbiji je odšel v velikem slogu, v spomin pa se je vtisnil tudi s tem, da je bil do svojih delodajalcev, navijačev ter medijev vselej korekten. To je potrdil tudi v teh dneh. Matjaža Keka, pod vodstvom katerega je v reprezentanci zaigralo 49 nogometašev, najbolj standardni pa so bili Samir Handanovič, Koren, Mišo Brečko, Novakovič in Andraž Kirm, bodo navijači zagotovo pomnili po dobrem.