Se bo Pečečnik umaknil?

Že bežen pogled na Plečnikov štadion daje vedeti, da družba Bežigrajski športni park, v kateri so si pred dobrimi trinajstimi meseci v roke segli Joc Pečečnik oziroma GSA, Olimpijski komite Slovenije in Mestna občina Ljubljana, ne sledi prvotnemu načrtu. Po slednjem naj bi namreč na športnem objektu, ki je slovenski nogometni reprezentanci pod vodstvom Srečka Katanca na prehodu v novo tisočletje prinesel kopico srečnih trenutkov, že potekala dela, predvsem rušenje nezaščitenih elementov in odstranjevanje Plečnikove dediščine. Zamuda je bržkone razumljiva, saj se je MOL ob odobravanju Ministrstva za kulturo RS odločil za javni natečaj, katerega rezultati bodo znani šele marca prihodnje leto.

Čakajoč na načrt, ki bi omogočil tudi zeleno luč za gradnjo, je glavni pobudnik in seveda osrednji "mecen" Joc Pečečnik na videz povsem iz ozadja spremljal pogovore med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in novo kulturno ministrico Majdo Širca. Precej bolj pa ga je vznemiril glas civilne iniciative oziroma v tem primeru skupine stanovalcev Fondovih hiš. Odbor omenjenih stanovalcev se je namreč že večkrat vpletel v dogajanje in med drugim s kritičnimi pripombami prispeval svoj delež k razveljavitvi soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ga je kulturno ministrstvo pod vodstvom tedanjega ministra Vaska Simonitija izdalo tik pred menjavo državne oblasti. Ker se je odbor stanovalcev z nizom predlogov oglasil tudi po nedavnem sestanku ministrice in župana, se je na njihov zapis Pečečnik odzval z dokaj ostrim tonom. "Ko bodo iniciativni odbori podali prave informacije Fondovim stanovalcem, torej takšne informacije, ki jih ne prirejajo, preden jih posredujejo, bodo stanovalci videli, da nimajo razlogov za skrb. Po mojih ocenah več kot 60 odstotkov ljudi sploh ne sodeluje pri iniciativi in mislim, da jih je več kot 75 odstotkov za to, da na tem mestu zraste nov objekt, pri tem pa si želijo, da bi upoštevali tudi njihovo prisotnost in naredili tudi njim sprejemljive življenjske pogoje. Boj z nasprotniki in z drugače mislečimi je osnova demokratičnih odnosov, razlikovati in paziti pa moramo na pokvarjene ljudi, ki bi za ceno lastne promocije ali škodoželjnosti radi uničili sanje mladih in starih, ki jih bo v naslednjih desetletjih pot vodila skozi ta objekt, v katerem se bodo rojevala nova upanja, nove vizije," poudarja Pečečnik.

Pečečnika moti (ne)strokovnost

Pečečnik opozarja, da imajo škarje in platno v rokah strokovnjaki, na čelu katerih je arhitekt, prof. Janez Koželj, sicer tudi ljubljanski podžupan, hkrati pa "opoziciji" očita precejšnjo nestrokovnost. Kritike je eden najbogatejših Slovencev brez dlake na jeziku označil kar za "balkansko stroko", ki je sestavljena iz veterinarjev, administratorjev, tehnikov in upokojencev. "Ne želim žaliti nobenega poklica, ampak jasno povedati, da našteti častiti poklici nimajo nič skupnega z arhitekturno stroko," meni prvi mož trenutno edinega ljubljanskega prvoligaša in v isti sapi dodaja, da se je pri njem zglasilo kar nekaj prebivalcev Fondovih hiš, kar je po njegovem mnenju očiten dokaz neenotnosti.

Dovoljenje ali popoln umik

Pobudnik prenove objekta, ki naj bi se imenoval "Štadion Jože Plečnik", opozarja, da na ustrezna dovoljenja še zdaleč ne namerava čakati v nedogled. Tako se utegne ponoviti scenarij Pečečnikovega sodelovanja pri preoblikovanju združenja prvoligašev. "Če do 1. 8. 2009 ne bom uspel pridobiti gradbenega dovoljenja, bom od projekta odstopil," je jasen Pečečnik, ki bi se v tem primeru povsem umaknil iz športa, s čimer bi sledil zgledu Jurija Schollmayerja, ki je pred leti stopil na čelo nogometne Olimpije, a se ukanil, ko se je zataknilo pri lastniškem vprašanju zemljišča ob štadionu. "Trenutno sem še vedno optimist, želel pa sem povedati, da tudi moj umik, kadar gre za stvari, ki jih ne morem rešiti na korekten način, ni nič posebnega, in da je tudi to možnost. Sprejemanje takšnih odločitev je del mojega življenja," je še dodal Pečečnik.