N. Pečnik: Rusija je obljubljena dežela

Rusija mu je usojena. Z zadetkom na kvalifikacijski tekmi v Moskvi, ki je Kekovi četi na široko odprl vrata za udeležbo na SP 2010, si je v največji državi na svetu ustvaril strahospoštovanje. Zaradi gola na štadionu Lužniki ne doživlja nikakršnih provokacij, prej obratno. Ljubezen do Rusije je v začetku leta udejanjil še s klubsko selitvijo, saj se je v vlogi posojenega igralca Nacionala s portugalskega otoka Madeira podal na drugi konec Evrope. Za zdaj mu ni žal. ''V Samari nameravam ostati. Nekaj težav pričakujem zaradi odškodnine, saj se je klub šele pred kratkim rešil astronomskih dolgov (znašali so sto milijonov dolarjev, na pomoč pa je priskočila celo država, op. p.), bi pa z veseljem tu odigral vsaj še sezono, dve,'' sporoča Nejc Pečnik, ki ga drevi čaka prvenstveni obračun s Kubanom iz Krasnodarja.

Leto dni po poškodbi

Najboljši ruski klubi v poletnih mesecih ne mirujejo. Z njimi vred pa tudi 25-letni slovenski reprezentant, ki je 18. junija 2010 stokal od bolečin zaradi zloma gležnja, a se je nato z nadčloveškimi napori in disciplino vrnil na zelenico že v nekaj mesecih. ''To je že pozabljeno. Raje se spominjam lepših trenutkov, kako smo uživali pred in med svetovnim prvenstvom. Bila je zoprna poškodba, a na srečo hitro odpravljena,'' se je dotaknil žalostne prigode v zaključnih minutah dramatičnega dvoboja z ''nepazljivimi'' Američani. Nesreča, povezana z državnim dresom, ga ni obšla tudi leto dni kasneje. Na zadnji reprezentančni akciji, tik pred gostovanjem na Ferskih otokih, je ob nepravem času začutil bolečine. Zdravniki so že sumili, da bo potrebna operacija slepiča, a se je na srečo izkazalo, da je imel Korošec le vnete bezgalke. ''Potreboval sem nekaj dni, da sem se spravil k sebi, nisem pa izgubil kondicije, tako da sem ob vrnitvi v Rusijo že normalno treniral in v petek odigral tekmo.''

Druženje z Brezcem

Pri klubu Krilja Sovjetov naj bi njegov prihod rešil težavo neučinkovitosti, ki jo je nedavno bežno izkusil tudi Dragan Jelič. Čeprav je Pečnik odigral že ducat tekem, se še vedno ni vpisal med strelce. ''Ne skrivam, da sem že malce neučakan, a mi v klubu ne delajo pritiska. Upam, da bo gol prišel čimprej. Važno je, da igram redno vse tekme. Enkrat bo že prišel, čeprav je tudi res, da ne igram več v napadu, temveč v zvezni vrsti,'' Sportalu razkriva posojen igralec Nacionala, ki se je v Samari največ družil s slovenskim košarkarskim ''svetovljanom'' Primožem Brezcem. Ob tej priložnosti želi visokemu Sežančanu, da čimprej pozdravi poškodbo gležnja, pogosto pa je v stiku tudi z reprezentančnim soigralcem Brankom Iličem. ''Že moj klub je zelo dobro organiziran, njegov (Lokomotiv, op. o.) pa sploh. Spada med najboljše v Rusiji. Je tudi v Moskvi, v 'pravi' Evropi. Sam sem od nje oddaljen nekaj ur, pri nas v Samari gre še bolj po 'rusko','' se rad pošali mlajši izmed bratov Pečnik, ki sta večino kariere preživela v različnih državah, tokrat pa ju je usoda združila. Vsaj delno.

V Rusiji tudi brat Andrej

Resda si oba služita kruh na ruskih zelenicah, vseeno pa se starejši Andrej, tudi nekdanji reprezentant, spopada z nekoliko skromnejšo konkurenco, saj brani barve bogatega drugoligaša Volgar-Gazprom. ''Ne bi bil rad v njegovi koži. Resda živi v prijetnem mestu Astrahan ob Volgi, a ima tudi neprimerno daljša potovanja. Ko je šel nedavno v Vladivostok, je za potovanje potreboval cel dan. Veliko letim tudi sam, a spet ne toliko kot on. Očitno se letalom ne morem izogniti. Pri Nacionalu smo 'odleteli' na vsako gostovanje, tukaj pa potrebujemo že do Moskve nekaj ur. A tako je pač v poklicnem športu.'' Nekaj napotkov o življenju v Samari mu je dal tudi Suad Filekovič, Nejc pa se je kmalu na lastne oči prepričal, da so bile govorice o tem, da imata v močnem ruskem prvenstvu največ navijačev Zenit St. Peterburg in Krilja Sovjetov, resnične. ''Samara je nogometno mesto in ima odlično bazo mlajših igralcev. Zanimivo je, da sem tretji najstarejši igralec v moštvu. To se mi v karieri še ni zgodilo. Resda rezultati v tej sezoni niso najboljši, a gre na bolje. Sploh doma smo trd oreh, prvenstvo pa bo še dolgo, saj bo trajalo vse do maja 2012,'' je napovedal Korošec in odhitel v klub, saj se je bližal začetek prvenstvene tekme s Kubanom. Nova priložnost za krstni zadetek na ruskih igriščih. Kot reprezentant je že zadel v polno ...