Matjaža obnorela Reko. Eden že davno, drugi letos

"Gentleman. In pravi trener," smo v klubskem baru na kultnem štadionu Kantrida poslušali naključne sogovornike, ki so kar tekmovali v tem, kdo bo lepše pohvalil Matjaža Keka. Navdušil jih je s tem, da po zmagah ostaja trdno pri tleh, po porazih pa ne išče dežurnih krivcev v obliki sodnikov, zarot ali poškodb. Zaradi tega ponuja svežino, ki je nogometna Reka do neke mere ni bila vajena, pozitivno ozračje pa povzdignil na višjo raven, ki je nekdanjemu slovenskemu selektorju v dobrih dveh mesecih zagotovila močno priljubljenost. Ko se je po nenavadni lanskoletni izkušnji v Savdski Arabiji vrnil domov, je strpno čakal na novo priložnost. V novem klubskem okolju, kjer bi lahko preizkusil trenerske veščine. Nekaterim snubcem se je zahvalil, ko pa je na njegov naslov priromala ponudba iz sosednje Hrvaške, se ni obotavljal. Prepoznal jo je za pravo. Občutek ga ni varal. Tako kot vodstva Rijeke, ki se je pod Kekovim vodstvom razveselilo skoka na lestvici, tri kroge pred koncem pa se resno spogleduje s ciljem, ki je bil pred začetkom sezone označen le kot skrita želja. Igranje v Evropi. "Izkušnja je zagotovo nova. Nekaj časa nisem bil v nogometu, govorimo o vsakdanjem nogometu, saj je reprezentanca vendarle druga zgodba. Tisto, kar je bilo v Arabiji, je bilo relativno kratko in popolnoma specifično, na Reki pa me nogometno okolje zelo motivira. To moram priznati. Ljudje so nori na nogomet, v klubu se strukture iz dneva v dan izboljšujejo, prav tako kvaliteta dela in pogojev. Zadovoljen sem in tega ne skrivam," je v pogovoru za Sportal povedal Mariborčan, prvovrstni ambasador slovenskega nogometa na Hrvaškem. Če bo drevi z Rijeko preskočil še oviro na tradicionalno zahtevnem gostovanju pri sosedih na Pulju, bo nasmešek na njegovem obrazu še bolj izrazit. Po nepozabni zmagi nad Hajdukom v Splitu in dragoceni domači točki z Dinamom (0:0), ki jo je posvetil prazniku navijaške skupine Armade, prihaja nov test, srečanje z Istro.

Kek teži k perfekciji: Lahko bi bilo tudi slabše

Pa je zaradi tega, ker je Slovenec, na Kantridi pod dodatnim drobnogledom? "Ne. Če hočeš biti v tem poslu, ne moreš gledati na to, ali so obremenjeni s Slovenci zaradi Piranskega zaliva ali česa drugega. V športu je tako, da je Hrvaška nogometna velesila. Govorimo o reprezentanci, govorimo o veliki tradiciji Hajduka, Dinama, na koncu koncev tudi Rijeke. Mene je vodila želja za kakovostnim delom v urejenem in ambicioznem klubu. S tem, kar sem dosegel v nekaj več kot dveh mesecih, sem zadovoljen. Vedno bi lahko bilo boljše. Težim k svoji perfekciji, lahko pa bi bilo tudi slabše. Okrog sebe imam ljudi, ki so kvalitetni, in to daje nek smisel vsemu. Niti malo se nisem počutil Slovenca na Kantridi oziroma Opatiji, kjer živim," poudarja strokovnjak, ki je slovensko reprezentanco senzacionalno pripeljal na svetovno prvenstvo 2010, tam pa poskrbel še za zgodovinsko prvo zmago. Tako se je po skoraj 40 letih vrnil v Opatijo, kjer se je kot mladinec Maribora na znamenitem turnirju Kvarnerska riviera nekajkrat pomeril z Rijeko. Klubom, ki mu je močno prirasel k srcu, z njim pa je v osmih nastopih osvojil 16 točk. Lani se je reškemu klubu "nasmihal" bankrot, saj se je kopal v rdečih številkah, nato pa ga je rešil Gabriele Volpi. Italijanski mogotec in zaljubljenec v šport ter mesto Rijeka.

Florjančiča zaznamovala tekma s Partizanom

Z Italijo, kjer je prebil veliko let, je tesno povezan tudi 45-letni Gorenjec. "Morda mu delamo krivico, ko se ga najbolj spominjamo po zadetkih na tekmi s Partizanom. Za Rijeko jih je dosegel še ogromno, a tako je pač," nam je o "Floretu", kot se ga je kmalu oprijelo ime na Kvarnerju, razlagal eden izmed številnih hrvaških novinarjev, ki vrsto let spremlja NK Rijeka. "Res je. Vsi še vedno govorijo o tisti tekmi, zadnji v jugoslovanskem prvenstvu, ko si je Rijeka zagotovila obstanek, sam pa sem dosegel dva gola," nam je pojasnil Matjaž Florjančič. Ko je kot golobradi mladenič prišel na Reko, ni verjel, da bo tu ostal tako dolgo časa. Tu si je ustvaril družinsko gnezdece. Ima dva mlada otroka in živi v Matuljih, zelo blizu Opatije, kjer je doma soimenjak Kek. "Vesel sem, da me je povabil k projektu. Lepo je sodelovati z njim," sporoča nekdanji napadalec, ki je skupaj s Srečkom Katancem prebijal slovenski led v italijanskem prvenstvu. Zadetki so bili njegov zaščitni znak, pa tudi podaje, saj je igral na krilnih položajih. Na kariero je ponosen, zdaj pa umirjeno živi na Hrvaškem in pomaga Keku. Kaže jima odlično. Drevi ju čaka nova velika preizkušnja, sosedski derbi na Pulju. Kralja Matjaža razmišljata o novem podvigu ...