Sreda, 22. 3. 2023, 18.30
1 leto, 7 mesecev
Kazahstan
Dežela, jezna na Borata, želi pokvariti načrte Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,30
Borat, filmski lik v podobi Sache Barona Cohena, je v zadnjih desetletjih verjetno najbolj znan "Kazahstanec" na svetu.
Slovenska nogometna reprezentanca se bo v četrtek za točke v kvalifikacijah za Euro 2024 potegovala v Kazahstanu, s katero v zgodovini še ni imela opravka. Velja za neznanko. Kakšno oviro sploh predstavlja Kekovi četi deveta največja dežela na svetu, katere delček še spada pod geografsko Evropo, večina pa pod širno Azijo?
Ni jih malo, ki ob omembi besede Kazahstan najprej pomislijo na Borata. Ta izmišljeni filmski lik, ki si ga je zamislil in nato tudi upodobil britanski komik Sacha Baron Cohen, je poskrbel za izjemno promocijo Kazahstana. Nekdanja republika Sovjetske zveze, znana po prostranih azijskih stepah, a navkljub 18 milijonom prebivalcev spada med najmanj naseljene države na svetu, je po zaslugi provokativnega, zmedenega in zaigrano neukega brkatega kazahstanskega novinarja Borata Sagdijeva pridobila na prepoznavnosti.
Kazahstanski predsednik prepovedal predvajanje filma
Borat v kazahstanski športni opremi
Borat je ob obisku ZDA s pomočjo satire in črnega humorja iz ust ameriških sogovornikov izvabil najrazličnejše predsodke. To je leta 2005 počel v ceneni sivi obleki, zablestel z nepozabnimi zelenimi kopalkami, uspeh prvega dela pa je bil tolikšen, da je poldrugo desetletje pozneje sledilo še nadaljevanje. Borat se je tako znova znašel na naslovnicah, kar pa Kazahstancem, njenim resničnim prebivalcem, zlasti pa vladi, ni bilo preveč všeč.
Že ob prvem delu niso skrivali ogorčenja in neodobravanja. Bili so jezni, ker naj bi jih britanski komik prikazoval v napačni luči, tudi kot primitivce in pijance. V svet je pošiljal napačno predstavo o državi in bil žaljiv, nezadovoljstvo je bilo tolikšno, da je takratni predsednik Nursultan Nazarbejev prepovedal predvajanje filma.
V Kazahstanu že odmevala himna lige prvakov
Branko Ilić se je kot branilec Astane v ligi prvakov leta 2015 meril tudi z Oblakovim Atleticom.
Nogometaši iz Kazahstana lahko o takšni planetarni slavi in prepoznavnosti, kakršnih je deležen Borat, zgolj sanjajo. Nikoli se niso mogli pohvaliti s kakšnim zvezdnikom, ki bi toliko izstopal iz povprečja, da bi spadal v sam svetovni vrh. Igralci, ki praviloma branijo barve domačih klubov, veliko pa si jih služi kruh tudi v sosedski Rusiji, si niso še nikoli priigrali nastopa na velikem tekmovanju. Niti v uvodnem obdobju, ko so se po začetku državne samostojnosti zaradi geografske lege pridružili azijski nogometni družini, jim v kvalifikacijah ni šlo po načrtih.
Leta 2002 so se odločili za spremembo, preselili so se k Evropski nogometni zvezi (Uefa), s tem pa so ljubitelji nogometa v Kazahstanu prišli večkrat na svoj račun. Njihovi ljubljenci so se merili proti številnim asom, nenazadnje je v oddaljeni državi, ki je na neki točki le 37 kilometrov oddaljena od Mongolije, odmevala že himna lige prvakov. Največjega klubskega tekmovanja na svetu. Tudi po zaslugi nekdanjega slovenskega reprezentanta Branka Ilića, ki je leta 2015 pomagal Astani do zgodovinskega dosežka. Tudi prek mariborske ovire. Ljubljančan je pet let pred tem nastopil na SP 2010, kar je njegov reprezentančni vrhunec. To je tudi zadnji nastop slovenske nogometne reprezentance na velikem tekmovanju.
Pozor, Kazahstan v ligi narodov doma nedotakljiv
V četrtek bo Kekova četa iskala pot do treh točk ravno v deželi, jezni na Borata. V uvodnem dejanju kvalifikacij za Euro 2024 se bo prvič v zgodovini pomerila s Kazahstanom (izmed članic Uefe se ni v treh desetletjih še nikoli pomerila prav s Kazahstanom, pa tudi Andoro, Armenijo, Liechtensteinom, Irsko in Portugalsko), na dvoboju se bo morala spopasti z dvojno oviro. Z umetno travnato podlago na stadionu v Astani, ki je v preteklosti že povzročala težave številnim favoritom, svoj davek bi lahko pustila tudi dolgo potovanje, let je trajal kar sedem ur, in sprememba časovnih pasov.
Veselje nogometašev Kazahstana po lanskoletni domači zmagi nad Slovaško (2:1). Danes so Kazahstanci 115. na lestvici Fife. Za Slovenijo zaostajajo 53 mest.
Slovenija bo naletela na izbrano vrsto, v kateri ni zvezdniških imen, a so vsaj na domačih tleh zelo neugodni za vsakogar. Lani so orli, takšen je vzdevek Kazahstancev, navdušili v ligi narodov. V skupini lige C z Azerbajdžanom, Belorusijo in Slovaško, ki so jo premagali tako doma kot tudi v gosteh, so osvojili prvo mesto ter napredovali v višjo skupino. Na umetni travnati podlagi v Astani so tako premagali vse tri tekmece.
Srečko Katanec je pred nekaj meseci v prijateljskem sosedskem srečanju premagal Kazahstan (2:0). Matjaž Kek bi bil s podobnim scenarijem v četrtek več kot zadovoljen.
Po uspešnem dokazovanju v ligi narodov, ki predstavlja njihov največji uspeh, odkar sodelujejo v tekmovanjih pod okriljem Uefe, so novembra odigrali dve prijateljski tekmi v gosteh. Obe so izgubili. Najprej proti Uzbekistanu, ki ga vodi Srečko Katanec (0:2), nato še proti ZAE (1:2), reprezentanci, ki jo je Katanec vodil pred dobrim desetletjem.
Zdaj jih čaka nov preizkus v četrtek proti Sloveniji, domovini Katanca, ki je zlate junake na prelomu tisočletja dvakrat popeljal na veliko tekmovanje. Poleg njega je slovenske nogometaše na druženje z elito popeljal le še Matjaž Kek. V četrtek se bo potrudil, da v Astani preskoči uvodno oviro, okrepi optimizem in z nedeljsko zmago nad San Marinom, ki ne bi smela priti v poštev, napove boljše in uspešnejše čase slovenskega nogometa.
Preberite še:
