Goran Šukalo: Najprej zdravje, nato reprezentanca

Dolgoletni slovenski legionar v Nemčiji je očitno prebolel tegobe, ki sta jih v minuli sezoni, ko je bil še član Augsburga, povzročili poškodbi desnega kolena (strgane vezi) in levega gležnja. V ''črni'' sezoni, ki jo želi čimprej pozabiti, je odigral le dve tekmi. Bil je razočaran, po drugi strani pa prepričan, da se bo v primeru, če ga zdravje ne bo več puščalo na cedilu, kmalu vrnil v staro formo. Imel je prav. V začetku novembra se je navijačem Duisburga predstavil prerojeni Goran Šukalo: ''Iz kroga v krog nam gre bolje. Vedel sem, da brez tekem ne bom prišel na zahtevano raven, ki sem jo imel pred poškodbo. Če bi ostal v Augsburgu, tega tudi ne bi dočakal, saj se je klub odločil, da se bo v lov na prvo ligo podal le z zdravimi igralci. Tako bi moral na začetku sezone počivati, kar pa nisem želel. Izbral sem ponudbo Duisburga in nisem storil napake,'' je za Sportal povedal 29-letni Koprčan in potrdil, da je pri izboru novega delodajalca pomagalo tudi poznanstvo s hrvaškim trenerjem Milanom Šašićem, s katerim je sodeloval že v Koblenzu.

Blizu najboljše forme

Da so poškodbe že preteklost, dokazuje redno nastopanje. Z Duisburgom je s pokalom vred odigral sedem dvobojev zapored.

''Ne manjka več dosti do moje najboljše forme,'' je prepričan. V ekipi občuduje mlajše soigralce, večinoma posojene s strani večjih nemških klubov, dobre rezultate – trenutno tretje mesto v drugoligaški konkurenci – pa pripisuje tudi velikemu prijateljstvu v slačilnici. Na igrišču ostaja zvest položaju zadnjega zveznega igralca. ''Igramo dokaj obrambno. Z dvema 'zadnjima' na sredini. Imamo tudi štiri zelo ofenzivne igralce, tako da smo nevarni v protinapadih, drugače pa bolj čuvamo naš gol. Ne vključujem se veliko v napad, zato ne dosegam veliko zadetkov. V soboto je bilo drugače. Vesel sem, da spet igram v dobri formi. Če je tako, pridejo zadetki sami od sebe,'' razmišlja Primorec, ki so mu sodniki v minulih tednih nekoliko sporno razveljavili dva zadetka. Pred sobotno tekmo z Greuther Fürthom, na kateri se je med strelce vpisal dvakrat, je zadnjič v polno zadel pred poldrugim letom. Še kot nogometaš Koblenza.

Vpoklic bi ga navdušil

Želje, da bi nekoč zaigral v prvi nemški ligi, ne skriva. ''Kot športnik imam vedno največje cilje, hkrati pa tudi trezno glavo. Če bomo zmagovali, nam lahko uspe,'' je zaupal. Nemčija mu je prirasla k srcu. ''Država je urejena v vseh pogledih. Z ženo uživava, tako da ni razloga, da bi menjal okolico''. Poleti je z navdušenjem spremljal nastop slovenske reprezentance, za katero je pred leti zbral že več kot 30 nastopov, na svetovnem prvenstvu v JAR. ''To je bil res lep uspeh. Vidim, da je dobra štartala tudi v skupini za EP 2012. Držim pesti, da ji bo uspelo.'' Si v prihodnosti, ob podobnih predstavah kot jo je pokazal v soboto, nadeja vpoklica selektorja Matjaža Keka? ''Imam 29 let in še nisem prestar (smeh, op.p.). Bil bi navdušen in vabila ne bi odklonil. A glede na poškodbe, ki sem jih imel v zadnjih dveh letih, si želim najprej spet dobro igrati. Prvi cilj je, da ostanem zdrav in spet dobro igram, če pa bo nato selektor ocenil, da imam kakovost ... Najprej zdravje, nato reprezentanca,'' je odvrnil nekdanji nogometaš Kopra, Unterhachinga, Alemannie, Koblenza in Augsburga ter poudaril, da ''vrnitve'' v reprezentanco ne bi rad preveč izpostavljal. Ima tudi smolo, saj je njegovo najljubše igralno mesto v izbrani vrsti že dobro zapolnjeno. Ob kapetanu Robertu Korenu je standardni član začetne postave še Aleksander Radosavljevič, na klopi čaka priložnost nadarjeni Armin Bačinovič. A le redki so trenerji, ki bi zaradi dodatne konkurence jadikovali ...