Ponedeljek, 12. 9. 2016, 17.28
7 let, 2 meseca
Predsednik NZS odpotoval v Atene
Aleksander Čeferin navdušen nad pozitivno energijo Slovencev
Predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin se je zjutraj odpravil v Atene, kjer bo v sredo kandidiral za predsedniški položaj pri Evropski nogometni zvezi (Uefa). Če se bodo uresničile napovedi, bo zasedel najpomembnejši položaj v evropskem nogometu. "Računam na to, da je javna podpora članic iskrena," je Sportalu zaupal tik pred odhodom v Grčijo, vedoč, da ga javno podpira kar 30 od 55 članic Uefe. Podporo je naznanil tudi San Marino.
V grško prestolnico se je odpravil s krepko dozo optimizma in samozavesti. Javnost mu je v predvolilnem obdobju namenila vlogo osrednjega favorita, s katero se ne obremenjuje, ga pa razveseljuje.
"Rajši vidim, da sem favorit. Podpora, ki jo doživljam, mi je utrdila samozavest. Težko bi bilo iti na volitve, če bi vnaprej vedel, da ima nekdo drug tako močno javno podporo. Je pa zato verjetno večji šok, če kot favorit izgubiš," se je kislo nasmehnil dobro razpoloženi Aleksander Čeferin, ki se je v jutranjih urah odpravil v Atene z namenom, da v sredo postane novi predsednik Uefe in zasede enega najpomembnejših položajev v svetovnem nogometu.
Ima potrebno podporo za zmago
Mesto z znamenito Akropolo bo v sredo v središču evropskega nogometnega dogajanja. Veliki dan, ki bi lahko predstavljal enega izmed najodmevnejših slovenskih nogometnih podvigov, se nezadržno bliža. Volilni kongres Uefe bo potekal v sredo. V hotelskem kompleksu Grand Resort Lagonissi se bo začel ob 10. uri. Dogodka ne bo budno spremljala le Slovenija, ampak vsa Evropa, saj bo izvoljen naslednik Michela Platinija.
Na predsedniškem stolčku pri Uefi se ne bo več nabiral prah. Možnosti, da bi nanj sedel 48-letni Slovenec, so večje iz dneva v dan. To niso več le puste sanje, ampak realna možnost, začinjena z veliko javno podporo članic, ki je Čeferina povzdignila v prvega favorita.
Edini protikandidat Michael van Praag, Španec Angel Maria Villar je nedavno umaknil kandidaturo, bo napadal iz ozadja. Slovenca je javno podprlo kar 30 izmed 55 članic, Nizozemca le tri. Če bi vsi, ki so Čeferina prepoznali kot najprimernejšega kandidata, tako glasovali tudi v sredo, bi postal novi predsednik Uefe.
Preberite še:
- Program Aleksandra Čeferina
- Čeferin prepričan še deželo evropskih prvakov
- Odvetnik, ki zna prisluhniti in presekati zadeve, ko je treba #portret
- V kaj se sploh spušča Čeferin?
- "Žalostno, da se v Planico vloži 50 mio. evrov, v nogometni center na Brdu pa nič" #intervju
Nerad napoveduje
Predsednik NZS je vesel javne podpore članic Uefe. Odvetnik iz Grosupljega se je v petih letih, odkar vodi NZS, z A-reprezentanco pogosto odpravljal na gostovanja. Ko se je vkrceval na letalo, si je vedno zaželel čim boljšega rezultata. Podobno je zdaj, ko se je odpravil na predsedniški volilni kongres.
"V sredo bo nekoliko drugače, saj ne bo potekala nogometna tekma. Vsaj po eni strani. Po drugi strani pa se bo vendarle igralo. A igral ne bom sam, ampak bodo to naredili tisti, ki bodo volili," so ga v ponedeljek, ko se je odpravil na jug Balkanskega polotoka, prevevali nekoliko drugačni občutki od tistih, s katerimi se je srečeval pred gostovanji slovenske reprezentance.
S tistim, kar je opravil v predvolilnem obdobju, je zadovoljen. Program, s katerim bi v obdobju predsednikovanja lažje uresničil ideje o potrebni evoluciji evropske krovne zveze, je skušal predstaviti najbolje, kot je v danem trenutku lahko.
"Kar sem naredil, sem naredil. Nerad karkoli napovedujem, lahko pa povem, da sem vesel javne podpore," je diplomatsko strnil pričakovanja pred volilnim kongresom. Če se bo javna podpora članic prenesla tudi na glasovalne listke, bo v sredo v slovenskem taboru zelo veselo.
Skoraj nemogoče je, da bi velesile podprle drugega kandidata
"Nimamo razloga, da bi se bali večjih držav," sporoča nogometni funkcionar, ki ga podpirajo (tudi) Nemčija, Francija, Italija in Rusija. Slovenski kandidat ne dvomi o iskrenosti podpore. "Kot kandidat iz male Slovenije, ki pravzaprav nima ponuditi nič drugega kot sebe in program, ne vem, zakaj javna podpora članic ne bi bila iskrena. Če ne bi imel dobrega občutka, ne bi šel v to. Velika večina največjih nogometnih držav je na moji strani. Skoraj nemogoče je, da bi velesile podprle drugega. Ne bojim se. Računam na to, da je javna podpora iskrena. Ne vidim nobenega logičnega razloga, da ne bi bila. A bomo videli, kako bo 14. septembra," vendarle ostaja previden.
Zaveda se, da bo v sredo potekalo tajno glasovanje, pri katerem vedno obstaja možnost, da se volilni rezultati obrnejo v drugačno smer od napovedanega razmerja moči v predvolilnem obdobju.
Tistim, ki se zdi nenavadno, da bi tako močno organizacijo (infografika), ki ima na leto več kot dve milijardi evrov prihodkov, vodil predstavnik ene najmanjših evropskih držav (Slovenije), Čeferin sporoča naslednje: "Nimamo razloga, da bi se bali večjih držav. Enako smo sposobni kot oni. Res je, te države imajo močnejšo ligo. So zaradi tega bolj sposobne od nas? Imamo dober geostrateški položaj, lažje se prilagajamo različnim navadam, govorimo tuje jezike in smo sposobni marsičesa. To smo večkrat pokazali. Sami se tega žal zavemo preredko."
Remi mu ne bi zadoščal
Atene predstavljajo srečno mesto za slovenski nogomet. V mestu, ki je gostilo prve poletne olimpijske igre, se je leta 1998 rodila uspešna reprezentančna zgodba. Slovenija je kvalifikacije za EP 2000 začela z remijem pri močni Grčiji (2:2), nato pa se pod taktirko Srečka Katanca, aktualnega slovenskega selektorja, senzacionalno uvrstila na veliko tekmovanje. Pisala se je pravljica o zlati generaciji, ki je postavila Slovenijo trdno na evropski zemljevid pomembnih nogometnih akterjev.
V Atenah se bo za predsedniški stolček pri Uefi potegoval z Nizozemcem Michaelom van Praagom.
Bodo Atene še enkrat srečne za slovenski nogomet? "O tem nisem razmišljal (smeh, op. p.)," je odvrnil predsednik NZS, ki se dobro spominja neodločenega rezultata z Grki. "Meni remi ne bi zadoščal," je dodal v šali. Če se želi povzpeti na evropski prestol, mora pridobiti več kot polovico glasov.
Ker je prihod na volilni kongres potrdilo vseh 55 članic Uefe, bo za zmago nad nizozemskim tekmecem potreboval vsaj 28 glasov. Če bo rezultat po prvem krogu izenačen, se bodo volitve ponovile. Potekali bi lahko trije krogi, če pa bi bil rezultat izenačen tudi takrat, bi zmagovalca odločil žreb. V tak scenarij, ki vključuje, da bi se katera izmed članic vzdržala glasovanja, ne verjame nihče, saj se ni še nikdar pripetil.
Nizozemec ne more verjeti, kako lahko podpirajo Čeferina
Van Praag je prejel javno podporo le treh članic (Anglija, Belgija in Nizozemska). Bi lahko 68-letni van Praag tik pred zdajci poskrbel za presenečenje in se dokopal do glasov, potrebnih za prevzem odgovornega položaja?
V petek sta se s Čeferinom družila na predstavitvi programov v Firencah, kjer se je zbralo ogromno nacionalnih zvez. Nizozemec je pristopil do odvetnika iz Grosupljega in se mu opravičil za neposrečeno izbiro besed v javnem sporočilu na družbenem omrežju Twitter, v katerem ga je označil za moči željnega politika, ki se naj ne bi držal ustaljenih pravil. Dejal je, da ta oznaka ni letela neposredno nanj.
"Rekel sem mu, da pred volitvami o tem ne bom polemiziral. Me pa s temi besedami ni prepričal. Govori o volitvah in o tem, kakšnega voditelja potrebuje Uefa, nato pa slabšalno omenja druge ljudi. Pri njem sem večkrat opazil jezo, ki izhaja iz začudenja, saj ne more verjeti, kako lahko veliki in majhni, države z vzhoda in zahoda, podpirajo kandidata iz tako mlade države, kot je Slovenija. Opazil sem jezo," nam je razkril občutek, ki ga je spremljal tudi v petek, ko sta se srečala na Apeninskem polotoku.
Ocenjuje, da si je van Praag s takšnimi opazkami naredil medvedjo uslugo. "S takimi izjavami lahko samo izgubljaš. Pri kolegih sem videl, da so bili zaradi teh izjav jezni. Bolj ko pljuvaš po drugih, bolj se jim zdiš nekorekten. V tem prepoznajo neko nemoč."
Vsi dozdajšnji predsedniki Uefe:
Ebbe Schwartz (Danska) 1954–1962
Gustav Wiederkehr (Švica) 1962–1972
Artemio Franchi (Italija) 1973–1983
Jacques Georges (Francija) 1983–1990
Lennart Johansson (Švedska) 1990–2007
Michel Platini (Francija) 2007–2016
Ljudje ga ustavljajo na cesti in bodrijo
Uefa domuje v Nyonu, majhnem švicarskem mestu v bližini Ženeve. V Grčijo se je odpravil samozavesten, razpoloženje pa mu je dodatno dvignila pozitivna energija, ki jo je začutil v Sloveniji.
"Navdušen sem nad pozitivno energijo Slovencev. Nekaj je zlobnežev, ki kličejo iz tujine, a to je le manjšina. Pravzaprav sem fasciniran, kako lahko Slovenci stopimo skupaj in pokažemo nekaj več. Nad mediji sem izjemno presenečen, saj je vse pozitivno. Ljudje me na cesti ustavljajo in bodrijo. Podobno je na letališčih. Tudi zaradi tega je pomembno, da bi postal predsednik Uefe. Da bi se Slovenci končno zavedali, da smo dobri, sposobni in veliki igralci v Evropi," je zaupal dodaten motiv, ki ga žene v boju za položaj, o katerem sanja vsak evropski nogometni funkcionar.
Najprej Slovenec, nato Nizozemec
Kako bo potekal sredin spored? Pred ključnim dejanjem, volitvami, bosta oba kandidata nagovorila predstavnike članic. Najprej bo imel govor Čeferin, nato še van Praag. Vrstni red bi lahko tudi žrebali, saj se je večkrat izkazalo, da je bolje biti drugi. A Slovenec tega ni izpostavljal. Je tako samozavesten, da mu je vseeno.
Prepričan je, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da članicam približa svoje ideje, zapisane v programu. Tako bo imel govor prvi, ker je pač po abecednem vrstnem redu pred dve desetletji starejšim Nizozemcem. Bo takšen vrstni red tudi po tem, ko bodo prešteti vsi glasovi in bo razglašen zmagovalec?
2