Sreda, 7. 9. 2016, 13.00
7 let, 1 mesec
Novi predsednik Uefe
V kaj se sploh spušča Aleksander Čeferin?
Če bo Aleksander Čeferin - v sredo sta ga podprli še Poljska in Slovaška - prihodnjo sredo v Atenah izvoljen za novega predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) in bo na odgovornem položaju nasledil Michela Platinija, bo pogosteje kot sicer obiskoval sedež Uefe v Nyonu. Prejemal bo za slovenske razmere bajno plačo, Sloveniji se bo povečal ugled v mednarodnih nogometnih krogih, sam pa se bo trudil, da bi pri vodenju Uefe prevladovali enotnost, ravnovesje in dialog.
Predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin bo v sredo kandidiral za predsednika Uefe, ki predstavlja eno najbolj vplivnih mest v svetovnem nogometu. Pomembnejše je le še tisto, ki ga opravlja Gianni Infantino. Švicarski pravnik je pred dobro polovico leta prevzel položaj predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa), ki se je izpraznilo po suspenzu Josepha Blatterja, osumljenega za koruptivno dejanje.
Idealen kandidat z brezmadežno preteklostjo
Z nekdanjim predsednikom Uefe Michelom Platinijem se je srečal tudi leta 2012 v središču Ljubljane. Afere, aretacije, korupcije in velik dvom o poštenosti poslovanja največjih nogometnih zvez so zaznamovali obdobje, v katerem so številne članice Uefe podprle Čeferina in v njem prepoznale najbolj primernega kandidata za novega predsednika Uefe.
Čeprav ni nogometni Evropi preveč poznan in se z nogometno preteklostjo ali vrhunskimi dosežki na igrišču še zdaleč ne more primerjati s predhodnikom Michelom Platinijem, enim izmed najboljših evropskih nogometašev vseh časov, je deležen velike podpore članic Uefe.
Opisujejo ga kot idealnega kandidata, ki prinaša nove ideje in svežino, s katero bi lažje zakorakati v obdobje nujnih reform, hkrati pa ni povezan s spornim poslovanjem Uefe in Fife, ki je v zadnjih letih dvignilo kar nekaj prahu.
Pomembna beseda pri odločanju
Uefa je močna organizacija (infografika). Ima skoraj 600 zaposlenih nogometnih delavcev, na leto pa ustvari okrog dve milijardi evrov prihodkov. Predsednik Uefe ima močan vpliv. Predstavlja Uefo, eno izmed šestih celinskih zvez Fife, ki združuje 55 nacionalnih zvez. Predsednik vodi kongres Uefe in vse sestanke izvršnega odbora, ki ga sestavlja 16 članov. V primeru neodločenega glasovanja izvršnega odbora je lahko glas predsednika Uefe odločujoč.
Se 48-letni odvetnik iz Grosupljega poslavlja od predsedniškega položaja pri NZS?
Če bo Čeferin postal predsednik Uefe, mandat traja štiri leta, se bo trudil, da bi bila možnost odločanja o spremembah in novih smernicah razpršena na vse članice. Njegov program zajemajo enotnost, ravnotežje in dialog med članicami.
Želi si, da bi vsi prispevali k boljšemu jutri evropskega nogometa ter da bi prejel vsak priložnost za predstavitev ideje, ki bi pripomogla k dvigu kakovosti in boljšemu poslovanju Uefe. Kot predsednik bi imel pomembno besedo pri odločanju, ideje, ki bi jih prepoznal kot zanimive, pa bi lažje stopile na plano in bile upoštevane. O njih bi nato obravnaval izvršni odbor.
Postal bi šele sedmi Evropejec
Slovenski kandidat za novega predsednika Uefa, ki bo prihodnji mesec dopolnil 49 let, želi povrniti zaupanje javnosti v Uefo. V predvolilnem obdobju mu uspeva, saj so mu javno podporo nakazale številne članice. Potem ko sta ga v sredo podprli še Poljska in Slovaška, ima 25 glasov podpore. Za zmago v prvem krogu sredinih volitev v Atenah pa jih potrebuje dobro polovico, torej vsaj 28 od 55. Glasovanje v grški prestolnici bo tajno, van Praaga za zdaj javno podpirata le Nizozemska in Anglija.
Če bi Čeferin zasedel najpomembnejši stolček pri Uefi, bi postal šele sedmi Evropejec, ki je v 62 letih vodil evropsko krovno organizacijo. Uefo so vodili Danec, Švicar, Italijan, Šved in dva Francoza, Čeferin pa bi poskrbel za ogromno spremembo, saj bi odgovoren položaj prvič zavzel predstavnik manjše države, ki ne pripada razvitejšemu zahodnemu delu Evrope.
Vsi dozdajšnji predsedniki Uefe:
Ebbe Schwartz (Danska) 1954–1962
Gustav Wiederkehr (Švica) 1962–1972
Artemio Franchi (Italija) 1973–1983
Jacques Georges (Francija) 1983–1990
Lennart Johansson (Švedska) 1990–2007
Michel Platini (Francija) 2007–2016
Najdlje je na predsedniškem stolčku Uefe vztrajal Šved Lennart Johansson (od 1990 do 2007), po suspenzu Platinija pa vlogo začasnega predsednika opravlja Španec Angel Maria Villar, ki je nameraval kandidirati v Atenah, a je v torek umaknil kandidaturo. Tako ostajata v boju le še Slovenec Čeferin in dve desetletji starejši Nizozemec Michael van Praag. Čeferin se zavzema za idejo, da bi se zmanjšalo število zaporednih mandatov za predsednika. S tem želi preprečiti, da bi vodilno mesto desetletje ali več opravljala ista oseba.
Delo predsednika NZS opravlja prostovoljno
Volitve na novega predsednika Uefe bodo prihodnjo sredo v Atenah. ''Meni se zdi pomembno, da nič ne dobim. Imam kar nekaj stroškov, hodim na tekme v tujino, a si to vedno plačam sam. To je zelo dobra stvar, ker pridobiš moč. Če ti dajo sto, 500 ali tisoč evrov, potem ne moreš biti več tako glasen. Meni več pomeni neodvisnost,'' nam je Čeferin pojasnil v intervjuju za Sportal, ko je pojasnil, da opravlja delo predsednika NZS prostovoljno.
Če bi postal novi predsednik Uefe, bi bilo drugače, saj bi prevzel profesionalno funkcijo. Pripadla bi mu tudi za slovenske razmere bajna plača. Uefa o njej še molči, kot vzporednica pa so znani prejemki vodilnih funkcionarjev Fife.
Nekdanji predsednik Blatter je leta 2015 prejel tri milijone evrov, v prejšnjih letih pa je bilo plačilo zaradi vključenih dodatkov od dobička, vezanega na svetovno prvenstvo, še višje. Njegov predsednik Infantino trenutno dela brez pogodbe, po poročanju Sky Sports pa je med poletjem zavrnil plačo v višini dveh milijonov evrov.
Kaj pa zadnji predsednik Uefe Platini? Zaradi kazni ne bo smel nogometnih aktivnosti opravljati vsaj še štiri leta. Uefa ni nikoli javno objavila višine njegove plače, niti plačil, ki jih prejemajo člani izvršnega odbora (v Fifi zaslužijo člani odbora okrog 300 tisoč evrov na leto).
V prihodnje bo drugače, saj je to ena izmed predvidenih reform največje nogometne organizacije v Evropi. Uefa je napovedala, da bo marca 2017, ko bo predstavila letno finančno poročilo, vključila tudi podatek o plačah, ki jih prejemajo zaposlene osebi pri Uefi.
Ogromno časa bo prebil v Nyonu
Kje bo deloval Čeferin? Pogosto bo vezan na sedež Uefe v Nyonu, majhnem švicarskem mestu z okrog 20 tisoč prebivalci, od Ženeve oddaljenem 25 kilometrov. Tam se bo dogajalo veliko stvari. Od rednih sestankov in srečanj vodilnih teles Uefe pa vse do javnih žrebanj tekmovanj pod njenim okriljem. Čeferin kot zdajšnji predsednik NZS priznava, da zaradi številnih obveznosti v odvetniškem poklicu ni tako pogosto obiskoval pisarne v novi upravni stavbi NZS na Brdu pri Kranju, kot bi si jo želel. Preprosto ni zmogel časovno uskladiti obveznosti, ki so ga čakale v Grosupljem, tako da je večino nogometnih dejavnosti opravljal v svoji odvetniški pisarni.
Sedež Uefe je v majhnem švicarskem mestu Nyon, ki leži v neposredni bližini Ženeve.
Če bo izvoljen za novega predsednika Uefe, bo moral pozabiti na odvetniške dejavnosti. Ne bo se mu treba za stalno preseliti v Nyon, je pa namignil, da bo prvih nekaj mesecev, če bo izvoljen, preživel v Švici, saj želi od bližje spoznati ustroj Uefe. Ima jo za vrhunsko organizirano zvezo z odlično administracijo. Ne napoveduje revolucij, ampak evolucijo njenega poslanstva, skrb za razvoj nogometne igre na stari celini. Potrebno je dodati, da bi NZS potrebovala novega predsednika, saj Čeferin ne bi smel vzporedno opravljati obeh funkcij.
Potovanja bi (p)ostala del vsakdana
Spomladi je Brdo pri Kranju obiskal tudi predsednik Fife Gianni Infantino. V njegovo predsedniško delo bi bilo pri Uefi vključenih ogromno potovanj. V času predvolilnih aktivnostih se je odpravil na pomembna sestankovanja v tujini skoraj vsak dan. Podobno bo ta teden, saj ga pred volitvami v Atenah čakajo še predstavitve predvolilnega programa in usklajevanja na Danskem in v Italiji.
Potovanja bi predstavljala del njegovega vsakdana. Kot predsednik Uefe si pogosto na poti. Ogromno je službenih obiskov članic, obiskovanja tekmovanj ali posebnih nogometnih prireditev.
Pri širitvi idej, ki jih zagovarja v svojem manifestu, so mu pomagala poznanstva, ki jih je je ustvaril s stanovskimi kolegi med evropskim prvenstvom v Franciji. Idejo, da bi lahko kandidiral za predsednika Uefe, so mu konec maja, ravno pred finalom lige prvakov v Milanu med Realom in Oblakovim Atleticom, predstavili Skandinavci in Italijani. Počutil se je počaščenega, bitko za predsedniško mesto pa doživlja kot velik osebni izziv.
Prepričeval bi tujce, da bi investirali v Slovenijo
Obljublja boj za enakovrednost in solidarnost med članicami Uefe. Z imenovanjem Čeferina za novega predsednika bi pridobil tudi slovenski nogomet. Slovenija bi uživala večji ugled v mednarodnem okolju.
''Moj osebni interes je, da bi na tem položaju čim več ljudi poskušal prepričati o tem, v kar osebno verjamem – da je Slovenija lepa država, da se jo splača obiskati. Da bi jih prepričal o tem, da se v Slovenijo splača tudi investirati, bi se moral bolj potruditi zaradi smrtonosne birokracije, izjemno neugodne davčne politike, nefleksibilnosti in dejstva, da smo svetovni prvaki v iskanju načinov, zakaj nečesa ni mogoče izvesti,'' je nedavno zaupal v intervjuju za časnik Delo.
Še danes mu ni jasno, kako je leta 2012, ko se je ponudila možnost, da bi Slovenijo obiskal tedanji predsednik Uefe Platini, naletel na tako mlahav odziv vodilnih politikov, ki niso bili pripravljeni sprejeti francoskega gosta. Na koncu je nekdanjega zvezdnika Juventusa uradno v ljubljanski mestni hiši sprejel le župan Zoran Janković, to pa je bilo tudi vse.
Manjše članice ne bi bile za ničesar prikrajšane
Liga prvakov bo ostala zaščitni znak Uefe in najmočnejše klubsko tekmovanje pod njenim okriljem. Čeferin obljublja, da bi Slovenija, če bo v sredo izvoljen za novega predsednika Uefe, pridobila borca, ki si bo prizadeval, da iz bogate finančne vreče Uefe ne bi črpale koristi le velike, ampak tudi manjše članice.
Kot predstavnik majhne države, ki na evropskem zemljevidu z redkimi izjemami ne predstavlja pomembnejših zadev, bo naredil vse, da tako tudi ostane in da manjši v primerjavi z velikani ne bi ostali prikrajšani.
To napoveduje tudi reforma lige prvakov, ki bo stekla v sezoni 2018/19. Čeferin jo doživlja kot najboljši športni produkt na svetu, Uefa pa je že našla skupen jezik z Združenjem evropskih klubov (ECA), ki mu predseduje Nemec Karl-Heinz Rummenigge in ima prav tako kot Uefa sedež v Nyonu. Zveza ECA je opustila idejo o superligi, s katero je grozila, če Uefa ne bo dopustila možnosti udejanjanja sprememb. Z novimi pogoji, štiri najmočnejše lige bodo imeli med elito štiri predstavnike, je zadovoljno. Večje bodo tudi denarne nagrade, še vedno pa se bodo lahko med najboljše zavihteli tudi prvaki manjših držav.
Zgodba Maribora, ki se je z najboljšimi nazadnje kosal leta 2014, bi se lahko tako ponovila, bo pa to nekoliko težje, saj bodo od zdajšnjih pet za prvake ne najmočnejših držav rezervirane le tri vozovnice.
Predsednik Nizozemske nogometne zveze Michael van Praag, ki je edini Čeferinov tekmec v boju za predsedniški stolček, je v zadnjih dneh izkoristil priložnost in se naslonil na izsledke in namigovanja norveške revije Josimar, češ da je Čeferin v bistvu vnaprej postavljen in določen kandidat Infantina, ki skuša prek svojih lovk na odgovorno mesto postaviti svojega znanca. Van Praag ne skriva začudenja. Ocenjuje, da se kaj podobnega v predvolilnem boju ne bi smelo dogajati.
Leta 2011 sta se tako Čeferin in Michael van Praag pogovarjala na Brdu pri Kranju, prihodnjo sredo pa bosta v Atenah protikandidata za predsedniški položaj pri Uefi.
Eno izmed lovk naj bi predstavljal Norvežan Kjetil Siem, ki je bil do začetka junija generalni sekretar Norveške nogometne zveze, od takrat dalje pa je strateški direktor Fife, ožji sodelavec Infantina. Pri Josimarju so prepričani, da je v Milanu prek Infantina novačil Čeferinove podpornike in lobiral za podporo.
Skandinavci naj bi v zameno za izkazano podporo prejeli možnost organizacije EP 2024 ali 2028, kar pa je Čeferin zanikal. ''Nikoli nikomur nisem obljubil prvenstva, to je čista laž. Predsednik Uefe niti nima možnosti, da bi komur koli obljubljal organizacijo evropskega prvenstva. Organizatorja potrdijo organi Uefe,'' je pojasnil portalu MMC. Člane izvršnega odbora izvoli kongres.
O norveških namigovanjih bo (za zaprtimi vrati) veliko govora v četrtek v Köbenhavnu, kjer se bo Čeferin srečal s predstavniki skandinavskih in nordijskih držav. Po njem bo jasno, ali bo podpora, ki so mu jo izrazili že v začetku junija, prerasla tudi v trdno odločenost, da bodo v sredo glasovali prav za 48-letnega Slovenca. Če se bo izteklo po željah Čeferina, bo lahko računal na pomembne glasove, ki bodo v sredo odločali o Platinijevem nasledniku in največjem podvigu kakršnegakoli slovenskega športnega funkcionarja v mednarodnih krogih.
7