Bo kljuboval logiki in spet postal slovenski Ronaldo?

Kako tudi ne bi. V zadnjih dveh letih, ko je nosil dres Genoe in Torina, Valter Birsa ni igral redno. Pravzaprav je igral zelo malo. Natanko 30 nastopov, le enajst v začetni postavi, v dveh sezonah je zbral v prvenstvu in pokalu v 24 mesecih. In zabil štiri gole. Skorajda več je bilo minut, ki jih je nabiral v reprezentanci - v kateri, tudi po sili razmer, nikoli ni izgubil statusa, ki ga ima že nekaj let - , kot tistih, s katerimi se je lahko pohvalil na klubski sceni. Zato ne čudi, da mediji dogodka nismo pospremili, tako kot bi si prestop slovenskega nogometaša v vrste enega izmed največjih klubov na svetu zaslužil. Medtem so zapisi nogometnih navdušencev na raznoraznih socialnih medijih in forumih v Sloveniji po večini enaki in posmehljivi. Kot je v navadi, je nevoščljivcev veliko. In vsi so prepričani, da je na San Siro zašel. Res je, da Birsa po koncu minule sezone, ko so se Adriano Galliani in njegovi najtesnejši sodelavci pri Milanu usedli ter začrtali smernice njegove sezone, prav gotovo ni bil med tistimi, ki so ga podčrtali, a to ne spremeni dejstva, da je zdaj član sedemkratnega evropskega prvaka in ima izjemno priložnost, da se v njegovih vrstah tudi dokaže.

Ko je v dresu Sochauxa in slovenske reprezentance prvič zakorakal na mednarodno nogometno sceno, so vsi govorili: ''Fant je neverjetno nadarjen. Zanj je meja le nebo.'' Pa temu ni bilo tako. Po letih francoskih izkušenj, ko njegov razvoj ni šel v pričakovani smeri, je prestopil v Italijo. Takrat je imel za seboj uspešne nastope na svetovnem prvenstvu in tudi v ligi prvakov, zato smo pričakovali, da bo storil odločen korak naprej. Zgodilo se je ravno obratno. V Torinu in Genovi je stagniral oziroma celo nazadoval. Ko se je zdelo, da bo v kakšni izmed manjših sredin reševal nogometno pot, senzacija in odhod na enega izmed nogometnih svetišč. Na milanski San Siro. Tja, kjer je pred leti igral njegov otroški idol, nekdanji brazilski virtuoz Ronaldo. Skregano z nogometno logiko. Do kluba, o kakršnih sanja vsak mladi, nadobudni nogometaš, je prišel po povsem drugačni poti od pričakovane. Naključje je hotelo, da je njegovo zdajšnje bivališče ravno tisto, o katerem je sanjaril kot otrok. Z eno napako. V Milanu ne živi kot igralec Interja, za katerega navija že od nekdaj, pač pa kot profesionalec njegovega največjega rivala. Še ena igra usode, ki se je malce poigrala z njim. Kakorkoli že, dobil je priložnost, ki je marsikdo ne dočaka nikoli. Če že, pa se ponudi samo enkrat.

Po informacijah, ki prihajajo iz Milana, ga tam prav gotovo ne vidijo kot odpadnika in so zadovoljni s tem, kar so ugotovili na treningih. Tudi trener Massimiliano Allegri simpatizira z njim. Zato ne čudi, da je debitiral že ob skoraj prvi priložnosti, ki se je ponudila. Ob sobotnem prvenstvenem gostovanju pri Torinu, ko je po 70 minutah igre na zelenico pritekel zamenjal Kakaja. Ikono navijačev, ki je pred leti v dresu Milana postal najboljši nogometaš na svetu, potem pa povsem poniknil kot član Reala. Z madridsko zgodbo je zdaj zaključil, pot povratka med najboljše išče v Milanu. Še eno naključje simboličnega pomena za slovenskega reprezentanta.

''Za mano je poletje, ki ga bom pomnil za vedno. Prišel sem v Milan in upam, da bom pomagal ekipi. Priti na igrišče namesto šampiona, kot je Kaka, je nekaj posebnega. To je prav gotovo podatek, ki dviguje moralo. Sploh je v garderobi veliko nogometašev najvišjega svetovnega kova. Užitek se je družiti z njimi,'' je po debiju povedal Birsa, ki bo v prihodnosti prav gotovo dočakal nove priložnosti. Morda že v sredo, ko bo Milan v ligi prvakov gostil Celtic. Le še izkoristiti jo mora in potem bo hitro zaprl usta vsem kritikom, ki se jih je v zadnjih letih nabralo kar nekaj. Glede na formo, ki jo kaže na igrišču, kaj takega ne gre pričakovati, a glede na talent, ki se skriva v njegovih nogah, se lahko zgodi. In vzdevek primorski Ronaldo, ki se je danes 27-letnega nogometaša prijel v najstniških letih, se bo hitro vrnil. Dobil je priložnost, ki se ponudi le enkrat v življenju. Upajmo, da jo bo izkoristil. Tudi za dobro slovenske reprezentance in širok nasmešek Srečka Katanca, ki bi se ob takšnem scenariju prav gotovo narisal na obrazu slovenskega selektorja.