Bayern proti Interju vodi s 7:4

Bayern je doslej osvojil štiri naslove evropskega prvaka, največje uspehe pa zabeležil od leta 1974 do 1976, ko je kar trikrat zapored zasedel prestol Stare celine. Nato je sledilo slabše obdobje, ko je kar trikrat zapored, v letih 1982, 1987 in 1999, izgubil v finalu elitnega evropskega klubskega tekmovanja, do svojega zadnjega naslova pa prišel pred devetimi leti v Milanu, ko je bil po enajstmetrovkah boljši od Valencie Zlatka Zahoviča.

Tudi Inter ima seveda izkušnje z igranjem v finalu tega tekmovanja. In zanimivo, tudi zgodba Milančanov je dokaj podobna zgodbi Bavarcev. V letih 1963 in 1965 so prišli do dveh zaporednih naslovov prvaka, nato pa v finalu igrali še tretjič zapored, leta 1967, a takrat izgubili. Podobno se jim je zgodilo tudi leta 1972. Na novo priložnost so torej čakali skorajda 40 let in jo naposled dočakali. Vprašanje je le, ali bo po letu 2010 v njihovi statistiki pisalo, da so še tretjič v finalu zmagali ali izgubili?

Prvega izmed dosedanjih štirih naslovov so nogometaši Bayerna osvojili na dramatičen način, ko je na prvi tekmi Georg Schwarzenbeck izid izenačil v zadnjih sekundah drugega podaljška in izsilil drugo tekmo, na kateri so Bavarci s po dvema goloma Ulija Hönessa in legendarnega Gerda Müllerja prišli do zmage s 4:0 ter se veselili lovorike. Tistega poletja je takratna Zahodna Nemčija, za katero so igrali vsi trije strelci iz finala, osvojila še naslov svetovnega prvaka.

Bayern je leta 1975 postal takrat peti klub, ki mu je uspelo ubraniti naslov evropskega prvaka, ko je v francoski prestolnici do zmage nad Leedsom prišel z zadetkoma Franza Rotha in Gerda Müllerja. S tem uspehom je Bayern delno ublažil veliko razočaranje iz domačega prvenstva, v katerem je zasedel šele deseto mesto.

Z golom specialista za proste strele Franza Rotha v drugem polčasu je Bayern osvojil še tretji zaporedni naslov evropskega prvaka in se tako pridružil Ajaxu in Realu Madridu. Na poti do finala je izločil tudi takšna velikana, kot sta bila takrat lizbonska Benfica in Real.

Bayern je šele v četrtem finalu elitnega evropskega klubskega tekmovanja doživel svoj prvi poraz, ko je v Rotterdamu moral priznati premoč angleški Aston Villi, ki je zmagala z golom Petra Witheja sredi drugega polčasa.

Real Madrid, PSV Eindhoven, dunajsko Austrio in Anderlecht je Bayern izločil na poti do finala in ko je Ludwig Kögl v prvem polčasu zabil vodilni gol za Bavarce, se je zdelo, da bodo Münchenčani osvojili novo lovoriko. Toda v zaključku tekme so Portugalci prevzeli vajeti igre v svoje roke, zabili dva gola in prišli do lovorike. Odločilni gol je zabil Filho Juary, ki je na igrišče prišel s klopi.

Verjetno najbolj dramatičen zaključek finala lige prvakov se je zgodil leta 1999 v Barceloni, ko so nogometaši Bayerna z golom Maria Baslerja na samem začetku tekme prešli v vodstvo in ga obdržali vse do sodnikovega podaljška. Ko se je navijačem bavarskega velikana že zdelo, da je 23-letno čakanje na nov naslov evropskega prvaka končano, so Angleži z dvema goloma, najprej je zadel Teddy Sheringham, nato pa še Norvežan Ole Gunnar Solskjear, šokirali Nemce in jim izpred nosu vzeli prestižno lovoriko.

Do svoje četrte lovorike so Bavarci prišli v Milanu leta 2001, ko so po enajstmetrovkah premagali Valencio, za katero je v drugem polčasu in podaljških igral tudi Zlatko Zahovič, ki je najprej zapravil smrtonosno priložnost, nato pa zgrešil še enajstmetrovko. Na poti do finala je Bayern izločil tudi Manchester United in Real Madrid. Omeniti velja, da je v prvem polčasu Mehmet Scholl zapravil še eno enajstmetrovko.

Takratna ekipa , ki jo je vodil legendarni Helenio Herrera, je bila znana po obrambni igri in prišla do prve lovorike evropskega prvaka. Junak Interja je bil Sandro Mazzola, ki je zabil dva gola, enega pa je pristavil Aurelio Milani.

Še drugi zaporedni naslov so nogometaši Interja osvojili kar pred domačimi navijači, ko so premagali Benfico, ki je takrat igrala četrti finale elitnega evropskega klubskega tekmovanja v zadnjih petih sezonah. Gol je zabil brazilski branilec Jair.

Inter je bil na dobri poti, da osvoji tretji naslov evropskega prvaka, ko je že na samem začetku tekme vodilni gol za Milančane zabil Sandro Mazzola, toda nato so Škoti zabili dva gola in takrat postali prvi britanski zmagovalci elitnega evropskega klubskega tekmovanja.

Ajax je bil branilec naslova in bil preprosto premočan nasprotnik za Inter. Milančane so nogometaši iz Amsterdama v Rotterdamu premagali z 2:0 in bili preprosto boljši nasprotnik. Blestel je zvezdnik Johan Cruyff, ki je zabil dva gola.