Barcelona lovi šesto zvezdico in zgodovinski podvig

Evropski nogometni ples, ki je podal najboljšega na stari celini, se je začel že leta 1955. Za začetek je pet zaporednih naslovov osvojil madridski Real, najuspešnejši klub v Evropi. Tekmovanja se ne bi začelo brez idejne pomoči francoskega časnika L'Equipe in njegovega takratnega urednika Gabriela Hanota. Zbrali so prvake iz posameznih držav (14-16 klubov).

Močno klubsko tekmovanje se je zaradi tega vse do leta 1991 imenovalo pokal državnih prvakov. Državni prvaki so vse do finala igrali po sistemu na izpadanje. Že od samega začetka tekmovanje poteka sredi tedna v večernem terminu. Prva tekma je bila na sporedu 4. septembra 1955, ko sta se srečala Sporting iz Lizbone in beograjski Partizan.

Liga prvakov je stara že več kot 20 let

V sezoni 1992/93 se je pripetila sprememba. Rodila se je liga prvakov, ki je poskrbela, da pred izločilnimi boji potekajo še boji v skupinskem delu, v katerem klubi tekmujejo med seboj. Sprva se je najboljših osem klubov razporedilo v dve skupini po štiri in igralo se je po dvokrožnem sistemu. To ni trajalo dolgo.

Prestižno lovoriko je doslej osvojilo 22 klubov. Odkar se tekmovanje imenuje liga prvakov, še nobenemu klubu ni uspelo ubraniti naslova. Branilka naslova Barcelona lahko postane prva, ki bi jo to uspelo. Najuspešnejša država s kar 15 naslovi je Španija. Leta 1991 je naslov osvojila tudi beograjska Crvena zvezda, Steaua iz Bukarešte pa je prvi klub z vzhodnega dela Evrope, ki mu je uspel ta podvig.

Od sezone 1999/2000 velja, da se lahko iz najuspešnejših držav na podlagi koeficienta uspešnosti v ligo prvakov uvrstijo kar štirje predstavniki. Španija je v sezoni 2015/16 postala prva država, ki ima v skupinskem delu lige prvakov pet predstanikov, saj si je Sevilla kot zmagovalka v ligi Europa (2014/15) zagotovila vstopnico za udeležbo med elito.

Belec in Krhin do naslova, dvakraten podvig Maribora

Izmed slovenskih nogometašev sta doslej ligo prvakov osvojila Rene Krhin in Vid Belec. Štajerca sta bila uspešna z Interjem v sezoni 2009/10, pa čeprav nista aktivno sodelovala na igrišču. Veliko večjo vlogo je imel leta leta 1992 Srečko Katanec, ki je postal prvi Slovenec v finalu. Takrat je njegovo Sampdorio na Wembleyju pred več kot 70 tisoč gledalci z zadetkom nizozemskega branilca Ronalda Koemana v 111. minuti podaljška premagala Barcelona. Nekdanji slovenski selektor je odigral celotno tekmo.

Tudi Zlatko Zahović (Valencia) je leta 2001, ko je v 66. minuti vstopil v igro namesto Juana Sancheza, sodeloval v finalu lige prvakov. V prestolnici Lombardije so netopirji po izvajanju enajstmetrovk doživeli poraz proti Bayernu, na strani Špancev pa je takrat eno izmed njih zapravil tudi rekorder po številu zadetkov za slovensko reprezentanco.

"Bilo je nepozabno in fantastično, tako kot se tudi spodobi za finale najelitnejšega klubskega tekmovanja. Takrat ti gre skozi glavo celotna igralska kariera. Občutkov se enostavno ne da opisati, lahko bi dejal, da so takšni kot pri rojstvu otroka," se je enega vrhuncev svoje bogate igralske kariere dotaknil nekdanji napadalec Valencie.

Maribor dvakrat med evropsko smetano

Kar se slovenskih klubov tiče, je v sezoni 1999/2000 zgodovinski preboj med najboljše uspel Mariboru pod vodstvom Bojana Prašnikarja. Igral je v skupini z rimskim Laziem, kijevskim Dinamom in Bayerjem iz Leverkusna ter osvojil štiri točke.

Petnajst let pozneje so vijolice poskrbele za nov mejnik. Četa Anteja Šimundže je preskočila vse ovire v kvalifikacijah in si zagotovila nastop v skupinskem delu, kjer se je pomerila s Chelseajem, Sportingom iz Lizbone in Schalkejem in Gelsenkirchna. Vijolice so osvojile tri točke. Trikrat so remizirale in trikrat izgubile.