Rok Viškovič

Četrtek,
15. 9. 2016,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,50

10

Natisni članek

Natisni članek

kolumna komentar Aleksander Čeferin UEFA predsednik Nogometna zveza Slovenije

Četrtek, 15. 9. 2016, 4.00

7 let, 1 mesec

Komentar

Čeferinov meteorski vzpon in več obrazov Slovenije #komentar

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,50

10

Foto: Guliver/Getty Images

Na eni strani veliko Slovencev, ki so ponosni na rojaka, se tolčejo po prsih in govorijo o majhni državici, ki je spet opozorila nase. Na drugi veliko takšnih, ki se nevoščljivo muzajo ter so prepričani, da si je na poti do cilja umazal roke in da svoji državi ne bo prinesel nič dobrega. Aleksander Čeferin je z zmago v tekmi za najvplivnejše mesto v evropskem športu, za položaj predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA), s prstom nehote pokazal tudi na Slovence in njihov značaj.

Glavne zgodbe o Aleksandru Čeferinu, ki si jih lahko preberete na Siol.net:


 "Iz tako majhne države, a tako uspešni!", "Noro! Slovenci smo res fenomen!", "Velik dan za našo državo, ki bo slovenskemu športu prinesel marsikaj dobrega!" in podobne so bile besede, ki so po spletu zaokrožile v sredo nekaj minut čez enajsto uro dopoldne, ko je iz Aten prišla novica, ki so jo vsi pričakovali, a niso povsem verjeli, da jo bodo dočakali.

Aleksander Čeferin je postal eden izmed najvplivnejših ljudi v najvplivnejšem svetovnem športu in v roke dobil organizacijo, ki letno obrne več kot dve, tudi tri milijarde evrov. Slovenija je rjovela in bila ponosna. Na človeka, ki spominja na vse tisto, česar ljudje danes bolj kot kadarkoli ne marajo.

Bogat odvetnik, ki se v dragih oblekah v javnosti mirno smehlja in brani ljudi, ki naj bi oropali državo. Tako bi ga še pred kratkim pavšalno in hitro orisal marsikdo izmed njih in ob tem jezno zamahnil z roko. Zdaj je drugače.

Danes je velik junak Slovenije in uživa v občudovanju množic, ki so hitro skočile v raketo, polno evforije, in vneto mahajo ob oknu. Absurdno, saj se za nameček to dogaja v trenutkih, ko je Čeferin stopil v prostor, ki je bil izpraznjen zaradi razkritja velikih nečednosti, a ljudje so, opiti od velikega zmagoslavja, na to hitro pozabili.

Nekje uro, dve pozneje za tako mislečimi so se na obzorju množično prikazali drugi. "Čestitke! Postal je predsednik največje mafijske združbe v Evropi!", "Na poti do cilja si je zagotovo umazal roke!", "Korupcija. Kdo ve, kaj je zadaj!" so, ko so prebavili novico, ki jih je doletela, nevoščljivo ugotavljali tisti, ki jih uspeh rojaka in njegova odmevnost grizeta.

Takšni, ni jih malo, zdaj glasno opozarjajo na množično nezaupanje v ljudi, ki stopajo po svetovnem nogometnem odru. Ni presenečenje, da je tako. Michela Platinija, Čeferinovega predhodnika, in Josepha Blatterja, celo večnost predsedujočega Mednarodni nogometni zvezi (Fifa), sta odnesli podkupovalni aferi. 

"Bogatim še več!" je nepriljubljeno geslo, s katerim se spogledujejo številni, ki že vrsto let stojijo tam, uživajo - nekateri med njimi kaj mimo pravil včasih pospravijo tudi v lasten žep - in so pomagali z močno senco zastreti tudi preteklost in predhodnike iz nje. Zdaj je čas za nove obraze, ki bodo popravljali pokvarjeno. Čeferin je med njimi dobil naslovno vlogo.

Njegovo delo lahko ocenjujemo že danes. A zgolj tisto, ki ga je opravil v petih letih na čelu Nogometne zveze Slovenije (NZS). Kar je pustil za sabo, je dobro.

Zgrajen je nogometni center na Brdu pri Kranju, raven in priljubljenost prve lige se dvigujeta, z mladimi se dela zelo dobro, reprezentanci in reprezentantom ne manjka nič. Le rezultat, a tukaj ima škarje in platno predvsem selektor Srečko Katanec. Ta oziroma predvsem vztrajanje z njim je eden izmed redkih očitkov, ki ga, če ocenimo čez prst, lahko namenimo odhajajočemu predsedniku.

Čeferinovo poglavje v Uefi bomo ocenjevali, ko bo končano. Jasno je, da je zdaj pred veliko težjo nalogo. Skočil je v bazen, poln morskih psov. Bo iz njega prišel kot zmagovalec, ki bo poskrbel, da bodo tisti iz prve skupine še močneje mahali in se drli? Bo pogrnil pri nalogi in dal moč skupini, v kateri prevladuje nevoščljivost? Se ne bo zgodilo nič od tega?

Kako se bo razpletlo tiho, a zelo hitro popotovanje nedvomno zelo sposobnega Slovenca po nogometnem vesolju, v katerem gre zdaj tja, kjer je še veliko več črnih lukenj, kot jih je bilo zdaj? Kaj sledi?

Kar nekaj nas je takih, ki bomo, nekje v sredini, z veseljem in velikim zanimanjem pospremili nadaljevanje te zgodbe. 


Kaj vse še lahko berete o Aleksandru Čeferinu na Siol.net?


Morda vas iz preostalih rubrik na Siol.net zanima še: