SiolNET. Sportal Volkswagen Ljubljanski maraton
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na štartu nas zgrabi strah, kaj pa zdaj?

3

termometer

Poznate občutek, ko vas tik pred štartom preplavi neprijeten občutek anksioznosti, ki ga za nameček spremljajo še potenje rok, pospešen srčni utrip in neprijetna tesnoba v prsih?

Preberite, kako se kar najbolj učinkovito spopasti z negativnimi občutki na štartni črti.

Po besedah psihologinje Eve Kovač je neprijetne občutke neposredno pred samim tekmovanjem najpreprosteje prebroditi z dihalnimi vajami. "Ko pred tekmovanjem občutimo anksioznost in tiščanje v prsih, moramo najprej umiriti dihanje. V resnici pa počnemo ravno nasprotno, dihamo prehitro in s prsnim košem. Ker nismo dovolj skoncentrirani na izdih – ponavadi globoko vdihnemo in samo plitvo izdihnemo –, nam v pljučih ostaja ogromno nefunkcionalnega zraka, ki zgolj zaseda našo kapaciteto pljuč, to pa v praksi pomeni, da v obtok prenesemo manj kisika, kot bi ga lahko. Zato je v takih trenutkih najbolj pomembno, da se skoncentriramo na izdih. Tako kot je dolg vdih, naj bo tudi izdih. Lahko štejemo VDIH, ENA, DVA, IZDIH, ENA, DVA, kar je tudi odlična tehnika preusmerjanja pozornosti, saj se moraš pri njej povsem osredotočiti na dihanje," svetuje Kovačeva, ki se ukvarja s psihološkim svetovanjem številnim slovenskim športnikom in ekipam, s področja psihologije in psihične priprave predava športnikom, športnim delavcem in trenerjem, lani pa je na 1. tekaški konferenci predavala na temo psihologija za tekače.

Treba je poznati metode, s katerimi bomo prebrodili krizo

Občutek stresa na samem štartu je po besedah psihologinje Eve Kovač pozitiven dejavnik, saj pomeni, da je motivacija prisotna. "Bolj zaskrbljeni bi morali biti, če smo na štartu preveč mirni," opozarja Kovačeva in poudarja pomen nadzorovanja občutkov. "Pri tem je ključnega pomena psihična priprava, kar pomeni, da znamo predvidevati, kaj vse se nam med tekmovanjem lahko zgodi, in zato v trenutku, ko se nam to dejansko tudi zgodi, ne odreagiramo tako močno kot takrat, ko na to nismo pripravljeni. Povsem enako velja za maraton. Pred tekmovanjem se moramo vprašati, kaj vse nas lahko preseneti na progi. Če se zavedamo, da nas na 20. ali 25. kilometru običajno zgrabi kriza, moramo poznati načine, s katerimi jo bomo prebrodili, zato jih je priporočljivo vaditi že prej. Tukaj priporočamo metodo vizualizacije in predvidevanja vsega mogočega, od tega, kakšno bo vreme in kako bomo oblečeni v slabem vremenu – spomnimo se na primer lanskega Ljubljanskega maratona v snežnih razmerah –, do tega, kam bomo shranili obleko in podobno," priporoča Kovačeva, ki meni, da je ravno pri maratonih pozitivno dejstvo to, da tudi v primeru, ko neprijetnih stanj na štartu ne obvladujemo, sama fizična aktivnost telo spravi v stanja, ki so primerna za stresno obremenitev. "Težje je na primer strelcem, ki morajo ustreliti v trenutku najvišje stopnje anksioznosti, ali smučarskim skakalcem, ki morajo odskočiti v trenutku najvišje intenzitete."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin