Slokar vedel, da bo trpel, a se ni ustavil

Težave z levo mečno mišico so se k Urošu Slokarju prikradle na tekmi z Brazilijo, vse do začetka osmine finala pa je bila v zraku negotovost, ali bo krilni center slovenske reprezentance lahko igral ali ne. Zdravniška služba je naredila ogromno dela, da je usposobila Slokarja za igro, ki je moral pomoč poiskati tudi v protibolečinskih tabletah. Dobro se je zavedal tveganja, a je kljub temu želel pomagati izbrani vrsti. Noga je nato zdržala vse 25. minute, ko je bandaža na nogi popustila in posledično ni mogel več nadaljevati. "Za nas je bila ta tekma izjemnega pomena. Zdravniška služba mi je dala na mizo pluse in minuse. Na žalost je bilo več minusov. Dejal sem, da me ne zanimajo. Vedel sem, da bom naslednje dni trpel zaradi bolečine in vseh terapij. To me ni ustavilo, da bi lahko pomagal reprezentanci. Najbolj sem se bal ene stvari. Vedel sem, da si bom naredil škodo, bolj pa me je skrbelo, da bi jo naredil ekipi. Velikokrat se namreč zgodi, da če se želi nekdo forsirati in na vsak način igrati, da potem naredi več slabega ekipi. Želel sem to odmisliti. Na začetku sem bil malce v krču, ker nisem vedel, koliko lahko obremenim nogo. Nekajkrat sem jo, enkrat pa celo preveč, ko sem šel v menjavo. Potrgal sem celotno bandažo. Samo ustavil sem se, ker enostavno nisem mogel več."

Če se bo bolečina stopnjevala, bo moral narediti stop

Slovenija je v osmini finala gladko opravila z Avstralijo, Uroš Slokar in soigralci pa imajo sedaj dva dneva počitka, da se vnovič spravijo k sebi in se dobro pripravijo na sredin obračun z gostitelji svetovnega prvenstva Turki, ki so prav tako pometli s tekmecem v prvem izločilnem dvoboju. Vendar se član Siene zaveda, da bodo naslednje ure, dnevi zanj vse prej kot lahki:

"Zdravniška služba je stoodstotno angažirana, da me spravi v funkcionalno območje. Delamo vse, kar je možno. Okoli imam ljudi, ki dajo od sebe svoj maksimum. Jih spoštujem. So pokazali, da si tudi oni želijo uspeh, kar se navzven ne vidi. Tudi v naslednjih dneh bo zgodba enaka. Vendar bom moral tudi jaz kdaj narediti stop, če me bo preveč bremenilo. Takrat ne bo nič vredno, če ne bom mogel hoditi. Ne glede na vse moram tudi jaz kdaj pogledati sam nase."