Jaka Lakovič: po 14 letih je prišel zanj pravi čas

Pred 19 leti se je začela profesionalna pot Jake Lakoviča na košarkarskih igriščih. Lahko se pohvali, da je eden redkih, ki je v tem času zamenjal izjemno malo klubov – vsega sedem. Kakšno veljavo je imel in jo ima še zdaj, pove podatek, da je pri evropskih velikanih Panathinaikosu in Barceloni preživel kar devet let. Zdaj pri 36 letih razmišlja kratkoročno. Čeprav se je v turškem Gaziantepu odlično znašel in je drugi strelec moštva, pravi, da počasi prihaja čas, da bo slekel košarkarski dres. Nato pa …

Šest krogov pred koncem turškega prvenstva ste tam, kjer si vsi v klubu želijo. Torej na osmem mestu, ki še pelje v končnico. Zadnje tedne oziroma že kar dober mesec ali dva zelo dobro funkcioniramo. Igramo pravo košarko. Smo tam, kjer hočemo biti, kar se igre tiče. Vsem nam je jasno, da šele z dobrimi predstavami pridejo dobri rezultati.

Ali je imela zadnja zmaga za vas posebno težo, saj ste jo slavili proti Galatasarayu? Klubu, v katerem ste preživljali težke trenutke. Ste bili zaradi tega kaj dodatno veseli? Ne vem, če je bila ta zmaga kaj bolj posebna. V sebi sem imel veliko željo, da premagamo evroligaško ekipo in naredimo dodaten korak proti končnici. Mislim, da sem se tekme lotil tako kot vsake, brez prevelikih čustev.

Kakšne rane pa je pustila takratna zgodba z Galatasarayem? V prvi sezoni ste bili ljubljenec navijačev, nato pa se po zamenjavi trenerja znašli v izjemno težkem položaju, ko ste le trenirali … Ran mi niti ni pustila. Položaj je bil takšen, ker je imel trener drugačno idejo. Ni mi bilo všeč, kako sta se z generalnim direktorjem obnašala. Vse te stvari povedo, kakšen je posameznik. Izkušnja jasno ni bila dobra, a posledic zaradi tega nimam.

Zdaj ste v manjšem turškem klubu kot Galatasaray. Kako ste zadovoljni? Zelo. Trener je Jure Zdovc, ki je resen. Uvrstil bi ga lahko med velike trenerje v Evropi, kar je velika prednost Gaziantepa. Klub je odlično organiziran. Plače so redne. Vse, kar igralci potrebujemo, dobimo.

Kakšna je po vašem mnenju Zdovčeva trenerska prihodnost? Vprašanje časa je le, kdaj bo Jure prevzel kakšnega od ogromnih klubov v Evropi. Mislim, da ima pred seboj lepo prihodnost. Sicer pa je perfekcionist. Iz vsake ekipe potegne ven maksimum. Verjamem, da mu bo uspelo.

V karieri ste imeli priložnost delati pod taktirko odličnih trenerjev, kot so Željko Obradović, Duško Ivanović, Xavier Pascual in zdaj Zdovc. Kaj so vam dali? Od vsakega trenerja se nekaj novega naučiš. Če so ob tebi še tako eminentna imena, kot so našteta, dobiš toliko več znanja. Vsi ti trenerji so vrhunski. Prepričan sem, da bo tudi Juretovo znanje dobrodošlo za mojo prihodnost.

Vas torej po končani karieri še vedno vleče v trenerske vode? Še vedno.

Verjetno vas je Zdovc pripeljal v Gaziantep, da z izkušnjami pomagate ekipi do končnice … Prav zaradi tega razloga sem prišel v Turčijo. Imam izkušnje, ekipi pa lahko pomagam tudi z mojim karakterjem. Jure me dobro pozna in ve, kaj lahko od mene dobi.

Letos boste dopolnili 37 let, a na parketu ne delujete, da ste stari. Ste celo drugi strelec moštva. Ne počutim se starega. Moram povedati, da mi je lansko poletje, ko sem bil prvič po 14 letih brez reprezentančnih obveznosti, zelo koristilo. Imel sem tri mesece prostega časa, da sem se spočil, regeneriral in pripravil na novo sezono. Ta premor mi je zelo koristil, zlasti pri mojih letih.

Ker tako dobro igrate, verjetno še ne mislite kmalu superg obesiti na klin? Trenutno ne razmišljam o tem. V glavi imam Gaziantep in kratkoročne cilje. Po sezoni se bom odločil. V principu sem imel idejo, da bi po tej nehal. Za takšno odločitev bo čas po koncu sezone.

Vas je morda Zdovc zaradi dobrih predstav v šali morda povabil v reprezentanco in vam poslal program priprav? Ne (smeh, op. p.). O tem se nismo pogovarjali. Mislim, da ima Slovenija dovolj mladih.

Morda pa kdaj v vlogi pomočnika? On ima svoj štab. Bi me pa v prihodnosti zagotovo neizmerno veselilo, če bi lahko na takšen način pomagal reprezentanci.

Omenili ste, da ima Slovenija dovolj mladih za vključitev v reprezentanco. Kako pa gledate na to, da se je v kombinacijah spet znašel Beno Udrih? Verjamete, da je pri njem prišel čas streznitve in zrelosti? Brez dvoma je Beno odličen košarkar. Tudi zdaj pri Memphisu igra super. Če ga bo Jure vpoklical in če bo Beno za, mislim, da lahko veliko pomaga reprezentanci. Upam na najboljše.

Koliko se ga vi spominjate? Z njim ste bili na svetovnem prvenstvu na Japonskem leta 2010 in v pripravah na evropsko prvenstvo 2009 na Poljskem … Pred evropskim prvenstvom na Poljskem se je poškodoval in potem ni zaigral. Sicer pa sem imel z njim dobre odnose v reprezentanci – tako kot z vsakim. Upam, da se bo videl v letošnji izbrani vrsti.

Za konec še družinsko vprašanje. Že lani se je veliko govorilo, da imate s partnerico Heleno Boada v načrtih povečati družinski krog. Ali lahko pričakujemo, da bo Jaka Lakovič kmalu očka? Stric sem postal, očka še ne. Razmišljamo o tem. To je eden od načrtov v prihodnosti, da si ustvariva družino. Čas je.