Generale ali padle bomo šteli po SP – ne sedaj

Zakaj bi nekoga obsojali že vnaprej, medtem ko se dogodek, ki zares šteje, sploh še ni zgodil? Ni prav nič sporno, da so slovenski košarkarji izgubili kar devet od skupno petnajstih pripravljalnih tekem in da je bila igra v določenih segmentih na zelo slabi ravni, pa kljub temu ni pravično v tem trenutku ob zid postavljati določene ljudi in praktično že streljati na njih. Forumi ter razne diskusije po internetu identiteto skritih posameznikov - nekateri so celo brez pravega strokovnega znanja - v veliki meri pripomorejo, da se ustvari takšna klima v majhni Sloveniji.

Ko se bo svetovno prvenstvo v Turčiji začelo in če se bo niz neuspešnih iger nadaljeval v tej smeri, bo imel vsak pravico biti jezen ali razočaran, vendar sedaj še ni čas za to. Čas je za podporo, kajti košarkarji so v fazi priprav in uigravanju taktičnih zamisli. Nobena tekma, ki so jo v tem poletju odigrali, ni bila uradna in nihče ni dobil v statistiko dodatnega nastopa več za izbrano vrsto ali Slovenija kakšen poraz več v statistiko. Šteje le veliko tekmovanje - v tem primeru bo to svetovno prvenstvo in merodajen bo zatorej rezultat v Turčiji. Že ena tekma pa lahko spremeni potek dogodkov.

Predvsem je pomembno, da naredijo košarkarji preklop v glavah, zakaj sploh stojijo na parketu ter se vprašajo, ali želijo biti le statisti in imeti prtljago venomer pripravljeno za odhod domov ali imajo konkretne načrte s svetovnim prvenstvom. Glede na to, da jih je osem sodelovalo skupaj na minulem evropskem prvenstvu in denimo sedem na svetovnem prvenstvu pred štirimi leti na Japonskem, izgovorov o nepoznavanju drug drugega ni. Torej so dobre osnove za kohezijo moštva. Enostavno morajo biti vsi podrejeni istemu cilju in odločno korakati proti njemu. Individualni pristopi posameznikov se, žal, ne bodo manifestirali v pozitivnem rezultatu.

Reprezentanca pa je sama po sebi poseben izziv in priložnost, da se kljub kolektivnemu duhu povzdigne nekdo iz ekipe in izstopa v številkah, čeprav denimo v klubski sezoni ni briljiral. Lep primer je bil lani Erazem Lorbek. Pred začetkom priprav je večina objokovala, da ob slovesu Raša Nesterovića Slovenija potuje na EP na Poljsko brez pravega centra, na koncu pa se je izkazalo, da smo z Lorbkom, ki ga žal ne bo v Turčiji, dobili vrhunskega igralca na tej poziciji in z njim osvojili četrto mesto.

Vsem so lahko za zgled denimo nemški nogometaši. Kdo je pričakoval, da bodo igrali tako vrhunsko na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki in prišli do brona? Kdo je mislil, da bo Thomas Müller dosegel pet golov, ali da bosta ob odsotnosti prvega zvezdnika Michaela Ballacka v taki meri eksplodirala Mesut Özil ter Sami Khedira, ki sta bila širšemu krogu ljudi pred prvenstvom nekoliko manj znana, sedaj pa sta celo postala člana Real Madrida?

Zato je sedaj čas, da celotna nacija podpre košarkarsko reprezentanco, generale ali padle pa bomo lahko vsi skupaj šteli po svetovnem prvenstvu.