Nedelja, 2. 8. 2026, 4.00
5 dni, 23 ur
Intervju
Matjaž Han: Leva sredina vedno išče odrešenika, dobi pa Janševo vlado #video
Matjaž Han je bil v državni zbor prvič izvoljen leta 2004. Dolga leta je vodil poslansko skupino SD, leta 2022 pa je postal minister za gospodarstvo, turizem in šport.
"To je modus operandi že kar nekaj mandatov, kjer leva sredina vedno znova išče odrešenika, potem pa se izkaže, da ni odrešenik, ampak človek, ki Janezu Janši da možnost, da sestavi vlado," je neposreden predsednik SD Matjaž Han, ko je govora o novih obrazih na katere na volitvah rada stavi leva sredina. To, da danes niso v vladi, je po besedah Han tudi posledica pomanjkanja komunikacije in spoštovanja: "Enostavno ne vem, ali so se telefonske številke na telefonih izbrisale. Če nekoga nečesa ne vprašaš ali mu ne poveš, ne moreš pričakovati odgovora. Na tak način se politika ne dela." V intervjuju za Siol.net je Han med drugim spregovoril še o aferi, v središču katere se je znašla njegova predhodnica Tanja Fajon, sodelovanju v opoziciji in pripravah stranke na lokalne volitve, pa tudi o spominih na otroštvo in odraščanju z Melanio Trump. Ko je predal posle in se poslovil s položaja ministra za gospodarstva, je v življenju dobil novo pomembno vlogo. Postal je dedek in iskreno nam zaupa, da zdaj z vnukinjo Milo kompenzira tisto, česar sam kot oče ni počel.
Ste po tem, ko je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas preklicala njeno nominacijo za predstavnico EU za Sahel, govorili s Tanjo Fajon?
Absolutno. S Tanjo sva v stiku. Starši so me tako učili in tega pravila se držim, da če v življenju ne morem pomagati, ne škodujem. To je moje generalno prepričanje in resnično ne razumem, kako so lahko nekateri zadovoljni, da je na tem mestu namesto Slovenke Danka. Politično prepričanje gor ali dol, Slovenke, ki bi lahko dobro opravljala to zahtevno nalogo in bi od tega seveda nekaj pridobila tudi Slovenija, nismo podprli. Verjetno zdaj nekateri uživajo, ker so se na ta način znebili Slovenke na pomembni funkciji. Razumel bi, da bi imela zdaj SDS ali človek, ki je bližje tej koaliciji, kakšno možnost, da zasede to delovno mesto. Zdaj smo to funkcijo dali drugi kandidatki iz druge države, Slovenci pa je nimamo. To je to tudi rezultat tega, da imamo v Bruslju in v bruseljskih pisarnah relativno malo funkcij, ki bi jih vodile Slovenke in Slovenci, ravno zaradi te politične razklanosti in onemogočanja nasprotni strani, da bi ji mogoče uspelo. Več kot to, da sem razočaran in žalosten, ne morem reči.
"Starši so me tako učili in tega pravila se držim, da če v življenju ne morem pomagati, ne škodujem."
Se vam zdi nenavadno, da jo je nominirala njena neposredno podrejena, generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu?
V samo proceduro se zdaj niti ne bi spuščal. Vem samo, da ni treba, da bi vlada to potrdila. Seznanjen sem tudi z nekaterimi sporočili, v katerih je Tanja Fajon o tem obvestila zdajšnje odločevalce in so ti absolutno vedeli, da kandidira za to funkcijo.
Torej se je vedelo, da bo kandidirala?
Kot razumem, prejšnja vlada kot celota s tem ni bila seznanjena, o tem pa sva bila obveščena predsednik vlade v odhodu in jaz. Tudi zdajšnji minister je imel ob primopredaji vse podatke, da je Tanja kandidatka. Zadeva je zdaj mimo, a dejstvo je, da imajo Danci zdaj pomembno funkcijo, Slovenci pa ne.
Kakšno je vaše mnenje o poteku imenovanja, bi sami storili kaj drugače?
Postopkov ne poznam, bi pa obvestil vse, ki so za to pristojni. Povedal bi, da je to dobra priložnost za Slovenijo.
Premier Janez Janša je v začetku mandata opoziciji ponudil partnerstvo za razvoj, ki ste ga vse opozicijske stranke zavrnile. SD je v partnerstvu za razvoj enkrat že sodelovala, in sicer v prvi Janševi vladi. Kaj je zdaj drugače, da ponudbe niste sprejeli?
Kultura politike, odnosi v politiki, spoštovanje, razumevanje demokracije. Vse to se je od leta 2004 do letošnjega leta po mojem mnenju spremenilo. Sam sem bil takrat politik začetnik in verjel sem, da je v politiki treba sodelovati in se pogovarjati. Enako razmišljam še danes. Za partnerstvo je potrebno medsebojno spoštovanje. Ne glede na podpis bomo mi še vedno Socialni demokrati. Podpirali bomo teme, ki so pomembne za državljanke in državljane, ter zakone, ki izboljšujejo kakovost življenja, in ne bomo že vnaprej nasprotovali vladi. Meni očitajo, da sem preveč miren, da ne udarim po mizi, a jaz še vedno mislim, da je dostojanstvo v politiki dragoceno, in vidim, da tudi nekatere stranke počasi razumejo, da ne moremo samo kritizirati, ampak je treba sodelovati. To partnerstvo smo zavrnili, nismo pa zavrnili opozicijske drže in konstruktivnega delovanja v parlamentu.
"Meni očitajo, da sem preveč miren, da ne udarim po mizi, a jaz še vedno mislim, da je dostojanstvo v politiki dragoceno, in vidim, da tudi nekatere stranke počasi razumejo, da ne moremo samo kritizirati, ampak je treba sodelovati."
Kaj po vašem mnenju aktualna vlada dela prav?
Rad bi vam povedal, kaj dela prav, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Od prvega dne je bilo po mojem mnenju preveč poudarka na ideoloških temah, preveč zakonov ruši tisto, kar je prejšnja vlada naredila dobrega. Ta trenutek ne vidim ničesar dobrega, kar bi bilo treba podpreti.
Robert Golob je v začetku julija napovedal, da bo s 13. septembrom začela delovati vlada v senci, včeraj pa je vas, Levico in Prerod povabil k sodelovanju. Kako komentirate dejstvo, da vas je k sodelovanju povabil šele zdaj?
V politiki je treba imeti nek odnos do koalicijskih partnerjev, do političnih strank, do njihovih predsednikov. Odnosa se ne da graditi s tem, da nekomu ponudiš papir v podpis. Mi ne nameravamo sodelovati v nobeni vladi v senci. Opozicija bo sodelovala in že sodeluje pri temah, pri katerih je treba opozoriti vladno koalicijo, da dela narobe. Ne nameravamo pa sodelovali v vladi v senci, saj ne potrebujemo nobenih koordinatorjev, da bi vedeli, kaj je treba narediti. Tudi Socialni demokrati smo alternativa za vodenje naslednje vlade. Naša stranka obstaja od prvih demokratičnih dni in v tem predlogu v resnici vidimo vladni program, ki smo ga Socialni demokrati oblikovali leta 2008. Res je sicer, da so zdaj v stranki Svoboda nekateri nekdanji člani Socialnih demokratov.
Kako ocenjujete štiriletno obdobje vlade Roberta Goloba? Bi zdaj, ko gledate nazaj, naredili kaj drugače?
Razumite me, jaz sem bil vendarle član prejšnje vlade in nima smisla, da ocenjujem njeno delo. Naredili smo veliko dobrega, naredili smo tudi napake, ampak na koncu nam ljudje izstavijo račun.
Kaj recimo je bila največja napaka, ki ste jo naredili?
To, da danes nimamo več vlade. Že v času prejšnje vlade in tudi zdaj opozarjam na pomanjkanje komunikacije in spoštovanja, sprejemanje hitrih odločitev brez političnega premisleka ali brez dogovora med partnerji. To so napake, ki jih ta trenutek vidim pri nekaterih politikih. Enostavno ne vem, ali so se telefonske številke na telefonih izbrisale. Če nekoga nečesa ne vprašaš ali mu ne poveš, ne moreš pričakovati odgovora. Na tak način se politika ne dela.
"Že v času prejšnje vlade in tudi zdaj opozarjam na pomanjkanje komunikacije in spoštovanja, sprejemanje hitrih odločitev brez političnega premisleka ali brez dogovora med partnerji."
Ste bili v pretekli koaliciji slišani, je imela stranka SD svoj glas?
Bili smo slišani, včasih pa tudi preslišani. Včasih smo izrazili svoje mnenje na zaprtih sejah vlade oziroma v vladnih pisarnah. Vsega, kar se je dogajalo, za nazaj ne moreš popraviti. Žal mi je, da nimamo levosredinske vlade, ampak leva sredina je enostavno prejela premalo glasov. Desne stranke pa so, ne bom rekel z izigravanjem volivk in volivcev, oblikovale desno vlado, čeprav so zatrjevale, da se to ne bo zgodilo. A vse to je bilo v zadnjih mesecih že večkrat premleto, tudi v primeru Demokratov in Resni.ce. Počakali bomo na naslednje volitve. Opozicija mora nastaviti ogledalo koaliciji, potem pa bomo videli, kdo ima prav.
Zakaj vam ljudje niso podelili še enega mandata?
Na koncu se je spet zgodilo to, kar se je zgodilo že na zadnjih štirih volitvah. Naredita se dva lijaka, na eni strani gredo glasovi Janezu Janši, na drugi v tem primeru Robertu Golobu. Zaradi afere z Izraelci, izraelsko državo in agenti se v zadnjih 14 dneh nismo več pogovarjali o vsebinah, ampak samo še o tem, kdo je za in kdo proti komu. Tukaj sta se znova ustvarila dva lijaka in leva sredina je preprosto prejela premalo glasov. To je modus operandi že kar nekaj mandatov, kjer leva sredina vedno znova išče odrešenika, potem pa se izkaže, da ni odrešenik, ampak človek, ki Janezu Janši da možnost, da sestavi vlado.
"Žal mi je, da nimamo levosredinske vlade, ampak leva sredina je enostavno prejela premalo glasov. Desne stranke pa so, ne bom rekel z izigravanjem volivk in volivcev, oblikovale desno vlado, čeprav so zatrjevale, da se to ne bo zgodilo."
Kaj bi bilo po vašem mnenju treba narediti, da ne bi bilo več tako?
Volivke in volivce moramo prepričati s svojimi dejanji. Predsednik Socialnih demokratov sem dve leti in vztrajal bom pri svojem razmišljanju o politiki, o tem, kakšen politik mora biti. Jaz vem, da verjetno zaradi moje mirnosti, mogoče spravljivosti, pragmatizma, če želite kompromisarstva, nekateri menijo, da za sabo nimam navijačev. Ampak sedemkrat sem bil izvoljen v državni zbor, trikrat na lokalnih volitvah in domišljam si, da sem se od pravih politikov iz nekih drugih časov veliko naučil.
Kdo so ti pravi politiki?
Leta 2004 sem prišel v poslansko skupino Združene liste socialnih demokratov in za mizo so sedeli gospod Potrč (Miran Potrč, op. a.), gospod Pahor (Borut Pahor, op. a.), gospod Kontič (Bojan Kontič, op. a.), gospa Majda Potrata, gospod Kumer (Dušan Kumer, op. a.), gospod Samo Bevk, gospa Breda Pečan, doktor Jelušičeva (Ljubica Jelušič, op. a.). V naši stranki so rekli, da je bil gospod Potrč največji gospod med tovariši in največji tovariš med gospodi. Takrat se nismo ukvarjali z dnevnimi aferami, ampak smo se na dnevni bazi ukvarjali z vsebino in jo spoštljivo, argumentirano predstavljali nasprotni strani. Če vprašate stare parlamentarce, cenil sem tudi tiste z nasprotne strani, vam bodo povedali, da takrat ni bilo zbadanja, ampak so bili argumenti. Prisotno je bilo spoštovanje in na prvem mestu so bili država in življenja državljank in državljanov, ne pa lastne ambicije. Danes pa je politika, ne bom rekel nastopaška, ker je to morda pregroba beseda, a je včasih kaj izrečeno zelo grobo le zato, da pristane v medijih. Tega ne potrebujemo. Želim povedati, da stvari, ki so se v letih 2004 in 2008 zdele povsem normalne, težko neposredno prenesemo v današnji čas. V državnem zboru smo imeli predsednike, ki smo jih lahko z vsem spoštovanjem nagovorili z "gospod predsednik".
Zdaj tega ne morete reči?
To ste vi rekli.
"V naši stranki so rekli, da je bil gospod Potrč največji gospod med tovariši in največji tovariš med gospodi."
Prej ste omenili tudi nove obraze.
Novi obrazi ali rešitelji so se pojavili z Zoranom Jankovićem, ki žal ni sestavil vlade in stranka je razpadla. Potem je prišel Miro Cerar, ki je dobro vodil vlado. Demokracija je bila zanj na prvem mestu. Takrat sem bil vodja poslanske skupine in iskreno ne morem reči žal besede čez njegovo vodenje vlade in spoštovanje koalicijskih partnerjev. Potem je prišel Marjan Šarec. Mogoče danes razumem, zakaj je takrat odstopil in o tem ni obvestil nikogar. Tista vlada je bila zelo zahtevna, nismo imeli večine, pogoji so bili težki in spomnim se, da smo po hodnikih lovili glasove. Zatem je prišla vlada Roberta Goloba z veliko prednostjo pred vsemi strankami. Mogoče mi je žal, da pri političnih odločitvah niso malo bolj upoštevali manjših strank. Manjših po številu prejetih glasov, ne po izkušnjah. Verjemite mi, da smo že kar nekaj doživeli in marsikaj znamo. O Robertu Golobu kot osebi ne morem reči nobene slabe besede, a premalo odločitev je bilo sprejetih po tehtnem političnem premisleku.
Kako zdaj sodelujete z opozicijo?
Javnomnenjske ankete vam ne kažejo najbolje. Kaj nameravate v stranki narediti, da vam podpora zraste?
Čisto odvisno od tega, katero gledamo. Verjetno ste se naslonili na anketo Mediane, ne pa na zadnjo javnomnenjsko anketo, kjer smo bili tretji in smo popravili rezultat. Ampak razumem vaše vprašanje. Politika je tek na dolge proge. Verjamem, da lahko z dobro izjavo ali z neko akcijo podpora zraste, lahko pa tudi pade. Morda bo pravi pokazatelj, kako stranka stoji, 15. november, ko bodo lokalne volitve.
Ali nameravate ostati na čelu stranke?
Smo stranka z zelo razvejano demokracijo. Oktobra imamo najprej statutarni kongres, marca, eno leto po državnozborskih volitvah, pa še volilni kongres, kjer bomo odločali, kdo bo naprej vodil stranko.
"Politika je tek na dolge proge. Verjamem, da lahko z dobro izjavo ali z neko akcijo podpora zraste, lahko pa tudi pade."
V začetku julija vas ni bilo na izredni seji DZ, na kateri ni bil sprejet dnevni red seje za odreditev parlamentarnih preiskav o Black Cubu in obvodnem financiranju strank. Lahko pojasnite, zakaj ste bili odsotni?
Absolutno lahko pojasnim. Bil sem na dopustu, ki sem ga napovedal 14 dni vnaprej. Šlo je zgolj za glasovanje o dnevnem redu in potrditvi preiskovalnih komisij, pod katerima je podpisanih 30 poslancev. Nisem si predstavljal, da je v demokraciji mogoče, da dnevni red seje ne bi bil potrjen. Če bi vedel, da se bo to zgodilo, bi se brez težav pripeljal s Paga. Danes sem zato prekinil dopust. Naj omenim, da dnevni red seje v primeru Black Cube ni bil potrjen niti po ponovnem glasovanju, ki sem se ga tudi sam udeležil.
Ravno to sem vas želela vprašati. Kako to, da ste zdaj prekinili dopust?
Današnje glasovanje je pomembnejše, ker gre vendarle za voljo ljudi, za potrditev zbranih podpisov za referendum. Ko sem šel na dopust, sem vedel, da bom prišel nazaj, ko bo ta seja sklicana.
Predlog o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je bil potrjen. Kako boste sodelovali pri kampanji?
Kot stranka se bomo vključili v referendumsko kampanjo, kjer bomo zagovarjali jasno stališče proti zakonu o parlamentarni preiskavi. Referendum bo 11. oktobra.
Na Ministrstvu za finance so v javno obravnavo dali predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Sami ste dejali, da je to ena od pomembnih tem, ki so nad politično delitvijo. Je predlog prava pot za dolgoročno upravljanje javnega premoženja?
Zdaj se po tekočem traku vlagajo zakoni, eni z jasnim ideološkim pečatom, ki upravičeno razburjajo in razdvajajo javnost, kot sta zakon o izobešanju zastav na pročeljih stavb in zakon o veterini, spet drugi pa so takšne narave, da zahtevajo preseganje političnih delitev in mandat ene vlade. Takšen je zakon o demografskem skladu, ki je po mojem mnenju eden najpomembnejših zakonov tega mandata. Zato se mi zdi problematično, da bi ga sprejeli po hitrem postopku, brez širše javne razprave. Zelo kratek čas za javno razpravo je alarmanten. Res je, da je bil ta zakon v proceduri že v prejšnji Janševi vladi in mislim, da je bil takrat skoraj enak. A to ni zakon Janeza Janše, Matjaža Hana ali Roberta Goloba, ampak je zakon za prihodnje generacije, zakon, ki določa, kako bomo upravljali slovensko premoženje, koliko denarja bo za zdajšnje pokojnine in tudi za pokojnine prihodnjih generacij.
Predsednike političnih strank zato pozivam, da se sestanemo na to temo in se pogovorimo na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo ta zakon sprejet. Odpreti se mora resna vsebinska razprava, zakon je treba uskladiti s socialnimi partnerji, civilno družbo, upokojenci in mladimi, da bodo naše pokojnine tudi v prihodnje varne in da bomo postavili dobre temelje za upravljanje s še edinim slovenskim premoženjem. Kar zadeva mene, ni pomembno, iz katere stranke prihaja strokovnjak, ki bo vodil demografski sklad. Kadrovska vprašanja bi postavil na stran, pomembna sta vsebina in širši konsenz.
Se vam zdi glede na trenutne razmere dogovor mogoč?
Če bodo vztrajali pri svojem, potem je to lahko tudi tema za referendum. Sam ga ne napovedujem, a če je kakšna stvar zrela za to, da o njej opravimo širšo razpravo v slovenski javnosti, je to ravno ta tema. Vendarle gre za 16 oziroma 17 milijard evrov našega edinega premoženja. Gre za to, na kakšen način bomo iz dobičkov zagotavljali sredstva za ZPIZ-ovo pokojninsko blagajno, kako bomo ta sredstva nalagali in kako bodo mladi še naprej zaupali ter plačevali v pokojninsko blagajno. Gre za solidarnostni sistem in to je tema številka ena tega mandata. Zato potrebujemo politični konsenz, pa tudi strokovni in ekonomsko-socialni dogovor.
"Kar zadeva mene, ni pomembno, iz katere stranke prihaja strokovnjak, ki bo vodil demografski sklad. Kadrovska vprašanja bi postavil na stran, pomembna sta vsebina in širši konsenz."
Kako se stranka pripravlja na lokalne volitve in kako daleč ste z evidentiranjem kandidatov za občinske in mestne svete ter za župane? Lahko pričakujemo kakšno presenečenje?
Socialni demokrati imamo že zdaj med vsemi strankami lepo število županov in radi bi jih obdržali. Naši župani vodijo štiri mestne občine, ki so zelo uspešne. V večini občin bomo kandidirali z občinskimi svetniki, želimo pa si tudi čim več kandidatov za županje in župane. Evidentiranje kandidatov je odprto do avgusta in s procesom sem ta trenutek zadovoljen. Pri tem se bomo povezali z nekaterimi strankami na levi sredini in nastopili s skupno listo. Lokalne volitve so na srečo nekoliko drugače od državnozborskih volitev. Na lokalnih volitvah se ljudje bolj ukvarjajo s problemi lokalnega prebivalstva kot pa z državno politiko.
S kom na levi sredini se boste povezovali?
Ta trenutek se pogovarjamo z vsemi. Tam, kjer bodo naši občinski odbori prepoznali skupne interese, bomo iskali možnosti za sodelovanje.
Zdelo se je, da vas je zmotilo število kandidatov z leve sredine v tekmi za županski stolček v Ljubljani. Kaj točno vas moti?
Ni me zmotilo, ampak dejstvo je, da ima Ljubljana poseben status, je mestna občina in ima celo svoj zakon. Zanimivo je, da leva sredina znova deluje nekoliko razpršeno, medtem ko desna sredina čaka na svojo priložnost.
"Zanimivo je, da leva sredina znova deluje nekoliko razpršeno, medtem ko desna sredina čaka na svojo priložnost."
Neuradno je slišati, da bi lahko v Piranu za županjo kandidirala poslanka Meira Hot. Ali lahko potrdite, da razmišlja o tem, da bi poslanski stolček zamenjala za županskega?
Lahko potrdim, da je evidentirana. Glede na to, da je že bila podžupanja in pozna delovanje občine Piran, bi bila Meira Hot odlična županja. Je pa tudi odlična poslanka. To odločitev bo morala sprejeti sama.
Pred tremi meseci ste postali dedek. Kako se znajdete v novi vlogi?
Odraščali ste z Melanijo Knavs. Kako se spominjate svojih otroških dni?
Družine Knavs in Melanije se zelo dobro spominjam. Z njenim očetom imava še danes stike, kadar pride v Sevnico. Ta odnos se zaradi politike ni spremenil. Z gospodom Knavsom se ne pogovarjava o politiki, ampak o lepih spominih iz preteklosti.
Ste z Melanijo še v stiku? Kdaj ste nazadnje govorili z njo?
Ne, odkar je v ZDA.
Kot je bilo že rečeno, ste zaradi izredne seje prekinili dopust. Kje ste dopustovali? Se nameravate odpraviti še kam?
Na Pagu dopustujem že 50 let. Po horoskopu sem kozorog in pravijo, da imajo kozorogi radi predvidljivo okolje. Lokacija in ljudje so postali domači.
Med počitnicami imate verjetno nekoliko več prostega časa. Kako ga najraje preživljate?
Veliko se ukvarjam z vnukinjo. Nekaj v meni se je premaknilo, kot da z njo kompenziram tisto, česar sam kot oče nisem počel. Če bi me pred 30 leti vprašali, ali grem po Pagu na sprehod z vozičkom, bi vas malo čudno pogledal. Danes pa sem neizmerno ponosen, ko peljem vnukinjo na sprehod. Mila je zdaj center našega razmišljanja in delovanja.
"Nekaj v meni se je premaknilo, kot da z njo kompenziram tisto, česar sam kot oče nisem počel."
Robert Golob
Janez Janša