Tour de France
Tadej Pogačar
Torek, 23. 7. 2024, 4.00
18 ur, 17 minut
Komentar
Tadej Pogačar: sodobni kolesarski Titan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,33
Od našega poročevalca
Tadej Pogačar je napisal novo veliko poglavje v zgodovini kolesarstva.
Tadej Pogačar nadaljuje pisanje novih poglavij v zgodovini kolesarstva. Z neomajno samozavestjo in izjemnimi dosežki na letošnji Dirki po Franciji je ponovno potrdil svoj status enega najboljših kolesarjev vseh časov, če ne najboljšega. Njegova vztrajnost, odločnost, taktična dovršenost, igrivost in intuicija pri prebiranju tekmecev so le ene od lastnosti, ki ga dvigujejo nad konkurenco. In kaj je ob vsem tem treba še poudariti? Ob tem ostaja preprost in dostopen Tadej vzornik mladim, ki ga gledajo z velikimi očmi. Njegovo poglavje o uspehu je še vedno odprto, pred njim pa je še mnogo praznih listov, ki jih bo popisal z novimi dosežki.
Šport piše posebne zgodbe, glavni akterji pa so tisti, ki premikajo meje. Tadej Pogačar je eden takšnih protagonistov v svetu kolesarstva. Njegova samozavest na letošnji Dirki po Franciji je bila brez primere. To se je jasno videlo v njegovih izjavah, še bolj pa na cesti. Z ekipo so vse podredili uspehu, kar je zahtevalo velik korak naprej tako v taktičnem kot tudi tehničnem smislu. Vložili so ogromno truda in nagrada je prišla.
Ekipni duh mu je zelo pomemben.
Vendar je ključno imeti paradnega konja, na katerega se lahko zanašaš. Tadej je kolesar, ki že dolgo postavlja nove standarde v svetu kolesarstva. Zanima ga vsakršni teren, zanimajo ga tudi napadi od daleč ... Ob tem uživa v svojem delu in je otroško razigran.
Njegovi skoki so epski, ko se v stoje z rameni levo in desno nagiba ob vatih, o katerih številni sanjajo, ter se oddaljuje od tekmecev. Zna prebrati tekmeca, zna se odločiti za skok, čeprav kdaj ta ni po okusu šefov.
Za vsem je ogromno dela, velik vložek na vseh področjih
Zagotovo je imel pri celotnem uspehu nekaj prstov vmes tudi Jonas Vingegaard. Ne neposredno, ampak posredno z zadnjima zaporednima uspehoma na sveti dirki, ko je bil boljši od slovenskega šampiona. Skupaj rasteta, se izpopolnjujeta in dvigujeta meje drug pri drugem ter v kolesarstvu na splošno. Jasno, z željo biti najboljši. Ekipe želijo biti najboljše, imeti najboljšega posameznika. Finančni vložek je vse večji, prihajajo novi, bogati sponzorji, ker je kolesarstvo zanimivo.
Razmišlja o napredku in išče možnosti za napredek.
Veliko se govori o rekordih, ki sta jih najboljša na tritedenski francoski kolesarski pentlji postavljala pri vožnji navkreber. In prav razvoj pri opremi, prehrani … je eksponentno napredoval. Kot je že dejal prvi mehanik Tadeja Pogačarja pri UAE Emirates Boštjan Kavčnik, se je v zadnjih letih pri kolesih zgodil velikanski premik, da si tega prej ni predstavljal. Med ekipami vlada prava tekma, kdo bo kaj novega izumil, da bo kolesarjem v pomoč. Znanost in aparati omogočajo iskanje majhnih napredkov, ki imajo velik učinek. Vse to prispeva k temu, da se kolesarji na kolesu počutijo udobneje, kolikor je to sploh mogoče.
Tadej, ki iz leta v leto oziroma iz dirke v dirko pridobiva vse več navijačev po svetu, ob vseh uspehih jasno in glasno poudarja pomembnost ekipe. Vzdušje v moštvu mu je zelo pomembno, delujejo kot velika družina. Letos so se mu odlični posamezniki UAE Emirates v celoti podredili in bili najbolj homogeno ter raznovrstno moštvo na Touru, kar je bilo na dolgi tritedenski trasi ključnega pomena.
Naj še naprej zmaguje, četudi komu ni všeč
Jasno je tudi, da Tadejevo zmagovanje ni po godu vsem navijačem, ki stiskajo pesti za svoje ljubljence, a da se ob njegovo dominantnost obregnejo nekdanji kolesarji in še vedno aktivni v kolesarstvu, je nekaj, kar presega meje razumnega. Morda iščejo pozornost. Zakaj bi šle kolesarski stroki etapne zmage na Touru v nos in mu celo očita požrešnost, ker ne pusti odra še drugim? Še posebej, ko to izreče nekdo, kot je dopinški grešnik Lance Armstrong, ki je v svoji karieri želel kot po tekočem traku zmagovati na dirkah. In tudi drugi.
Vidi se, da uživa na kolesu.
Kolesar nikoli ne ve, kaj ga čaka za naslednjim ovinkom. Zato je povsem razumljivo, da vsak želi zmagovati, dokler je v formi. Prav tako je dolžnost do ekipe, ki ga plačuje, da počne tisto, v čemer je najboljši. Verjetno se tudi pomočniki ne bi počutili dobro, če bi celoten dan na terenu narekovali tempo, na koncu pa bi se kapetan moštva odločil, da bo zmago predal nekomu iz druge ekipe. Tu so nenazadnje v igri tudi bonusi, ki pritičejo k uspehu ...
Povsem logično je, da Pogija ženejo zmage. Dejstvo je, da je letos opravil šolo z odliko. Ob takšni samozavesti in načinu kolesarjenja bomo še velikokrat govorili o njegovih uspehih in poslušali primerjave z legendarnim Eddyjem Merckxom. Nekaj pa je jasno, Tadej Pogačar je najbolj raznovrsten kolesar v karavani, številka ena med vsemi, in takšnega tekmovalca kolesarski svet v zgodovini še ni videl. In že zdaj se lahko veselimo njegovih naslednjih voženj ter uspehov, ki jih zagotovo ne bo zmanjkalo kar tako. Morda že na septembrskem svetovnem prvenstvu v Zürichu, kjer bi rad oblekel prestižno mavrično majico svetovnega prvaka.
