Tadej Pogačar: ko že misliš, da si videl vse

Klasika odpadlega lista je zadnji izmed petih spomenikov v kolesarskem letu in dirka, ki je pri Tadeju Pogačarju zapisana v srcu s posebnimi črkami. Ni skrivnost, da obožuje dirkati v Italiji, kjer ga domačini sprejemajo z izjemnim navdušenjem in spoštovanjem.

Italijani bi dali vse za svojega Pogačarja. Težko si predstavljamo, kakšna evforija bi vladala pri naših zahodnih sosedih, če bi bil "njihove gore list". Zato pa ima slovensko prebivalstvo tisto srečo, da imamo tako superiornega kolesarja, ki prihaja iz Klanca pri Komendi.

Letos se mu ponuja priložnost, da tudi na tej italijanski klasiki, ki je luč sveta ugledala leta 1905, napiše novo zgodbo o neulovljivosti. Če bo v soboto na relaciji Como–Bergamo prvi, se bo na večni lestvici izenačil z legendarnim Faustom Coppijem, ki je na Lombardiji zmagal petkrat. A še pomembneje, Pogačar bi postal prvi v zgodovini s petimi zaporednimi zmagami na tej dirki. Coppi je namreč zmagal v letih 1946, 1947, 1948, 1949 in 1954.

Povrhu vsega bi postal prvi kolesar, ki je v eni sezoni stal na odru za zmagovalce na vseh petih spomenikih, postal bi tretji kolesar v zgodovini z več kot desetimi zmagami na spomenikih in drugi v zgodovini po Eddyju Merckxu, ki je v enem letu osvojil tri spomenike.

Večna lestvica zmagovalcev na Dirki po Lombardiji

Sezona presežkov, kakršnih v kolesarstvu še ni bilo

Ne glede na izid sobotne klasike je za Pogačarjem že zdaj neverjetna sezona – sezona vnovičnih presežkov. Ljudje si običajno najbolj zapomnijo tiste največje: četrto zmago na Dirki po Franciji, drugi zaporedni naslov svetovnega prvaka in zadnje dosežke, ki so še sveži – kot sta evropski naslov in zmaga na dirki Tre Valli Varesine.

Sportal Pogačar po rekord, tudi Roglič še ni rekel zadnje besede

Toda Pogačarjev letopis je še veliko bogatejši. Začel ga je na ekipni "domači dirki" z zmago na Dirki po Združenih arabskih emiratih (članek se nadaljuje po spodnji tabeli, op. p.).

Rezultati Tadeja Pogačarja v letu 2025

Kralj pomladanskih klasik

Spomladi je znova blestel na zanj tako značilnih klasikah. V velikem slogu je kljub padcu spet osvojil Strade Bianche. Črviči ga prvi spomenik v letu Milano–Sanremo, ki ga še ni osvojil – letos je bil tretji –, z zmago je blestel na naslednjem spomeniku Dirki po Flandriji. Odlično se je premierno znašel na legendarni klasiki Dirki Pariz–Roubaix. Znamenite kocke so značilni znak tretjega spomenika sezone. Presenetil je z nastopom in moral priznati premoč le Mathiueu van der Poelu, ki je fizično bolj domač na takem terenu.

Kakšno taktiko pripravlja letos Tadej Pogačar na Dirki po Lombardiji? Foto: Guliverimage

Četrti spomenik v sezoni, Liège–Bastogne–Liège, je osvojil v prepoznavnem slogu – z napadom 35 kilometrov pred ciljem, ki je dokončno prelomil konkurenco. Pred tem je slavil še na Valonski puščici in bil drugi na Amstel Gold Race, kar potrjuje, da ima Pogačar redkost, ki jo premorejo le največji – biti uspešen na različnih terenih.

Nepopustljiv tudi v največjih bitkah

Pred Dirko po Franciji je navdušil še z zmago na Kriteriju po Dofineji, kjer je dokazal, da zna tempirati formo in da ne potrebuje popolnega kronometra, da premaga tekmece – kronometra, ki je dvignil nemalo prahu. A je bil le lažen alarm pred Tourom.

Sportal Kontroverzni Ayuso za težave krivi vodstvo ekipe, ne Pogačarja in Almeide

Na Touru je nato pokazal pravo mojstrovino – z novim spopadom z Jonasom Vingegaardom in lekcijo, ki jo je vpisal v anale dirkanja, tudi v posamični vožnji na čas. Zdaj "le" še en Tour zaostaja za veliko četverico, ki je dirko vseh dirk osvojila petkrat.

Po krajšem premoru je formo znova preizkusil na dveh kanadskih klasikah, kjer je na Dirki po Montrealu zmago prepustil moštvenemu kolegu Brandonu McNultyju, sam pa varčeval moči za največji cilj jeseni – svetovno prvenstvo v Ruandi.

Svetovni, evropski prvak

V Afriki je znova dirkal v svojem slogu. Brez kalkulacij. Sklepni napad je sprožil kar 77 kilometrov pred ciljem in se pripeljal do drugega zaporednega naslova svetovnega prvaka. Teden dni kasneje je dodal evropski naslov, nato pa zmagal še na dirki Tre Valli Varesine, s čimer je dokazal, da tudi v sklepu sezone ostaja v vrhunski formi.

Mavrična majica kot zmagovalca svetovnega prvenstva ga bo krasila tudi v naslednjem letu. Foto: Guliverimage

Zdaj ga čaka še zadnje dejanje v vlogi glavnega junaka, preden se v nedeljo predstavi slovenskim navijačem na njegovem Pogi challengu (S Klanca v klanc). Dirka po Lombardiji je pred vrati. Čeprav je njegova sezona že zdaj sanjska, si jo želi skleniti v stilu – s tretjo zmago na spomeniku v istem letu in peto zaporedno na Lombardiji.

Več kot številke – slog, ki spreminja šport

Statistika pove veliko, a ne vsega. Tisto, zaradi česar je Pogačar resnično unikaten, je njegov slog. Njegov način dirkanja in predvsem premagovanja tekmecev je postal fascinanten. Napada daleč pred ciljem, tvega, ruši pravila.

Sportal Nekaj posebnega: Rogliču proti Pogačarju, a brez ekipe in brez taktike

Dolgi skoki pred ciljem spravljajo tekmece v stisko – vsi vedo, da tempa, ki ga narekuje, ne morejo držati do konca. Zato ni več vprašanje če, ampak kdaj bo napadel.

Pričakujmo nepričakovano

Zanimivo bo videti, kje bo na Dirki po Lombardiji napadel letos. Morda znova na spustu, kot ta teden na Tre Valli Varesine, ali kot pred dvema letoma na Dirki po Lombardiji (letos je enako obrnjena trasa, torej od Coma do Bergama), ko je 30 kilometrov pred ciljem pospešil na spustu in se odpeljal v zgodovino?

Pri Tadeju Pogačarju velja preprosto pravilo: pričakujte nepričakovano.

Vrstni red zadnjih štirih izvedb Dirke po Lombardiji

Sportal Pogačar se je na odru počutil starega: le predstavljajte si, kako je bilo Alaphilippu

Sportal V novi ekipi Evenepoela vedo, kako zakrpati razliko do Pogačarja

Sportal Pogačar je neustavljiv, še ena zmaga, tekmeci brez odgovora