Rogličev pekel do velikega priznanja

Kolesarji bodo imeli na italijanskem Giru bogat meni. Vključno s tremi posamičnimi kronometri in brutalnim vzponom na Višarje pred najverjetneje v večini slovenskim avditorijem. In lahko se zgodi, da bomo ravno na sosednjih Višarjah, kjer bo 27. maja gorski kronometer, dobili končnega lastnika rožnate majice.

Sportal Ko sta Roglič in Nibali pozabila na Carapaza

Slovenski adut Primož Roglič je v tej disciplini osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah v Tokiu, a ima izredno močne noge v kronometru tudi mladi belgijski šampion Remco Evenepoel, ki je največji izzivalec.

21-letni Belgijec je jasno izrazil željo po osvojitvi vseh treh Grand Tourov. Vuelta je že njegova, potem ko je Roglič utrpel padec in predčasno končal špansko zgodbo, v kateri je skušal četrtič zapored pokoriti vse tekmece na Iberskem polotoku.

Kako je nositi rožnato majico, Primož Roglič že ve iz leta 2019. Mu bo tokrat z njo 28. maja uspelo prikolesariti v cilj v Rim? Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Zdaj se bosta pomerila v lovu za rožnato majico na Dirki po Italiji, ki bo od 6. do 28. maja. A Gira ne bosta predstavljala le omenjena kolesarja, o čemer smo že pisali.

Sportal Rogličeve številke so boljše

Vse skupaj se bo začelo z 19,6 kilometra dolgim kronometrom od Fossacesie do Ortone. Med tistimi, ki jih zanima konča zmaga, bo že naredil nekaj razlike, a še zdaleč ne bo nič odločenega. V 21 etapah se lahko zgodi marsikaj.

4. etapa, Venosa–Lago Laceno (cilj v klanec), 175 km

Zanimiva bo tudi četrta etapa od Venose do smučarskega središča Laga Laceno, saj se bo končala z zanimivim vzponom. Zadnji trije kilometri etape bodo ravninski in s celo nekaj spusta, bo pa zato zanimivo pred tem.

Foto: RCS Sport

Kolesarji se bodo morali spopasti z 9,6 kilometra dolgim vzponom, ki bo imel 6,2-odstotni povprečni naklon. Prvih 5,5 kilometra ne bo težavnih, zato pa bo del v dolžini 2,7 kilometra z 9,4-odstotnim naklonom. Zadnji del klanca je skoraj 6-odstoten.

7. etapa, Capua–Gran Sasso d’Italia, 218 km

V 4. etapi se bodo kolesarji tako prvič dotaknili gorskega sveta, ta pa jim bo razprl obzorja v sedmi etapi, ki bo zaokrožila prvi teden dirkanja. Zaključni klanec sam po sebi ni težek, vendar se bo lahko v 218 kilometrih dolgi etapi selekcija naredila že prej, če bodo kolesarji narekovali oster tempo.

Foto: RCS Sport

Vzpon na Gran Sasso se bo začel kar 47 kilometrov pred ciljem. Najprej bo kolesarje čakal desetkilometrski klanec s štiriodstotnim naklonom. Kolesarji, ki jih zanima skupna zmaga, težave tam še ne bodo imeli. Vzpon na Gran Sasso bo začel kazati zobe 4,5 kilometra pred Campo Imperatorejem, kjer bo 8,2-odstotni naklon. Tam se bo trasa nekoliko položila, za tem pa bo sledil veliki finale z 1,5 kilometra dolgim vzponom, ki bo imel največji 13-odstotni naklon.

9. etapa, Savignano sul Rubicone–Cesena (35 km, kronometer)

Od treh kronometrov, ki jih bodo kolesarji prevozili na Giru, bo drugi v deveti etapi najdaljši. Dolg bo 35 kilometrov, a bo tudi najbolj ravninski. Namenjen bo kolesarjem, ki lahko razvijejo moč pri višjih prestavah. Za javnost ne bo najbolj zanimiv, bo pa v boju med tistimi, ki se bodo spogledovali z rožnato majico.

Foto: RCS Sport

V podobnem na lanski Vuelti je Evenepoel Rogliču odvzel 48 sekund, kar je opozorilo za slovenskega kolesarja.

13. etapa, Borgofranco d’Ivrea–Crans Montana

V 13. etapi boste kolesarski sladokusci prišli na svoj račun. Po umirjenem štartu čakajo kolesarje trije brutalni vzponi. Bolečine bodo začutili na Col du Grand Sant-Bernard, pri katerem se bodo povzpeli na 2.469 metrov nadmorske višine. Vzpon bo dolg 34 kilometrov, povprečni naklon pa bo znašal 5,5 odstotka.

Foto: RCS Sport

Po dolgem spustu bo sledil vzpon na Croix de Coeur v dolžini 15 kilometrov, v tem času pa bodo naredili 1.350 višinskih metrov (8,4-odstotni povprečni naklon). Sledil bo nov spust in po krajšem ravninskem odseku še ciljni vzpon na znano švicarsko smučarsko središče Crans Montana (13,1 kilometra, 7,2-odstotni naklon)

Kolesarji bodo na 200 kilometrih naredili več kot pet tisoč višinskih metrov.

Sportal Postati je želel zobozdravnik, pa je dal prednost kolesarstvu

15. etapa, Seregno–Bergamo (195 km)

Za 15. etapo mnogi pravijo, da ima predznak mini Lombardija. Dirka po Lombardiji je namreč zadnji od prestižnih spomenikov v koledarskem letu, ki ga je Tadej Pogačar v zadnjih dveh letih obakrat osvojil.

Foto: RCS Sport

Na trasi bo veliko klancev in ti bodo ugajali agresivnim kolesarjem na vzponih. Zaradi tega lahko pričakujemo veliko napadov in tudi beg, ki bi šel lahko povsem do konca. Morda bo napadel kakšen izmed kolesarjev, ki si bo do tega trenutka pridelal nekaj več zaostanka, a ga še vedno zanima dobra skupna uvrstitev.

Na trasi bodo imeli kolesarji vzpon prve kategorije Valico di Valcava, preden se bodo podali v provinco Bergamo, kjer bo tudi cilj. Pred ciljem jih bodo čakali še trije vzponi II. kategorije na Selvino, Miragolo San Salvatore in Roncola Alta. Po spustu jih čaka še približno 14 kilometrov vožnje do cilja v Bergamu.

16. etapa, Sabbio Chiese–Monte Bondone

Po dnevu počitka bodo morali kolesarji nemudoma na težek teren. Spet jih čaka približno pet tisoč višinskih metrov, kar jim bo predstavljal novo veliko oviro.

Foto: RCS Sport

Sprva si bodo lahko noge ogreli na 64 kilometrov dolgem odseku okoli jezera Garda. Od tam naprej bo sledil rock'n'roll, v katerem se bodo kolesarji na 140 kilometrih skupno povzpeli za 5.200 višinskih metrov. Prelaz Passo di Santa Barbara bo kot prvi vzpon I. kategorije in bo imel povprečni desetodstotni naklon. Hitro bo sledil krajši vzpon na Passo di Bordala. Po daljšem spustu pride na vrsto gorski cilj II. kategorije Matasone.

Nov gorski cilj II. kategorije bo predstavljala Serrada. Po tehnično zahtevnem spustu bodo kolesarji lahko nekoliko zadihali na desetkilometrskem ravnem odseku.

Povsem za konec sledi še ciljni vzpon I. kategorije na Monte Bondone, ki bo dolg kar 21,4 kilometra in bo imel povprečni 6,7-odstotni naklon – nekateri deli bodo tudi okoli 15 odstotkov.

Sportal Roglič v pričakovanju slovenske kolesarske Planice

18. etapa, Oderzo–Val di Zoldo (161 km)

Morda na prvi pogled 18. etapa ni tipična gorska, vendar bo na 161 kilometrov dolgi trasi ogromno vzponov in spustov. Štirje gorski cilji bodo na poti. Prvi bo I. kategorije Passo della Crosetta, nato lažji Pieve d'Alpago IV. kategorije. Kolesarji se bodo povzpeli nato še na Pieve di Cadore, ki pa ni kategoriziran klanec, zato pa bo tisti, ki bo sledil deset kilometrov pozneje.

Foto: RCS Sport

Nov klanec I. kategorije sliši na ime Forcella Cibiana (9,6 km/7,8-odstotni povprečni naklon). Po spustu se bodo takoj začeli vzpenjati na Coi (5 km/9,8-odstotni naklon) s predznakom II. kategorije. Po zelo kratki vožnji navzdol bo sledil še zaključni vzpon na Val di Zoldo v dolžini 2,7 kilometra in s povprečnim naklonom 6,4 odstotka.

Nazadnje je bil Zoldo vključen v Giro leta 2005, ko je Paolo Savoldelli v bitki dveh kolesarjev prehitel Ivana Bassa.

19. etapa, Longarone–Trije vrhovi Lavareda (Tre Cime di Lavaredo)

Zadnja gorska etapa bo najverjetneje tudi najtežja na Giru. V prvi polovici trase se bodo povzpeli za dva tisoč višinskih metrov, vse skupaj jih bodo v Dolomitih naredili 5.400. Kar trije vrhovi bodo višji kot dva tisoč metrov.

Foto: RCS Sport

Na 183 kilometrov dolgi trasi bo pet kategoriziranih vzponov. Uvodoma se bodo dolgo vzpenjali na Passo Campolongo. Naslednji v vrsti bo Passo Valparola (14,1 km/5,6-odstotni naklon). Vzpon na gorski cilj Passo Giau bo dolg 9,9 kilometra z 9,3-odstotnim povprečnim naklonom. Predzadnji test bo predstavljal Passo Tre Croci v dolžini 7,9 kilometra in 7,2-odstotnim povprečnim naklonom, nanj pa se bodo povzpeli iz mesta Cortina d'Ampezo, ki bo leta 2026 skupaj z Milanom gostila zimske olimpijske igre.

Povsem za konec se bodo kolesarji začeli vzpenjati na Tri vrhove (Tre Cime). Uvodoma jih čaka vzpon do jezera Misurina, kjer jih bodo čakali lepi razgledi. A se nad pogledi najverjetneje ne bodo ozirali, saj bodo osredotočeni na dirkanje. Takoj se bodo vzpeli do Laga d'Antorno v dolžini 1,4 kilometra in s povprečnim 10,6-odstotnim naklonom. Vzpon na Tri Vrhove Lavareda (Tre Cime di Lavaredo) je dolg 7,2 kilometra in ima 7,6-odstotni povprečni naklon. Brutalni bodo zadnje štirje kilometri, na katerih se bo povprečni naklon podvojil, najtežji del pa bo imel več kot 18 odstotni naklon.

20. etapa, Trbiž–Višarje (Monte Lussari)

Po peklenskem petku kolesarji ne bodo imeli časa za pravo regeneracijo, saj jih v soboto čaka nov pekel – zlasti tiste, ki bodo še v igri za končno zmago. Posamični kronometer na Višarje. Na tem smučarskem središču se je že veselila slovenska alpska smučarka Tina Maze – leta 2011 je zmagala v superkombinaciji, dve leti prej je bila tretja v superveleslalomu –, le da se je naša šampionka spuščala po belih strminah, medtem ko Rogliča čaka vzpon v dolžini 7,3 kilometra in s kar 12,3-odstotnim naklonom. Najtežji del bo v prvih petih kilometrih, kjer se bo cesta povprečno dvignila za 15 odstotkov.

Foto: RCS Sport

Čeprav bo posamični kronometer, lahko pričakujemo, da se bodo kolesarji zaključnega vzpona na Višarje lotili s kolesi za gorske etape.

Roglič upa, da bo tokrat naslednji od slovenskih šampionov, ki se bo veselil na Višarjah in po tej etapi oblekel rožnato majico ter z njo v nedeljo prikolesaril na cilj v Rim. Zadnji tovrstni kronometer na tritedenskih dirkah se mu ni posrečil, potem ko je leta 2020 na La Planche des Belles Filles moral priznati premoč rojaku Tadeju Pogačarju, a iste napake nekdanji skakalec, ki si lahko obeta bučno podporo ob trasi, ne bo ponovil še enkrat.

Etape Gira 2023 (odebeljene so ključne)