Kakšen pekel čaka Tadeja Pogačarja?

Številka ena svetovnega kolesarstva Tadej Pogačar ter danski as Jonas Vingegaard sta izrazita favorita za zmago na letošnjem Touru, če bosta imela oba srečo ter se uspešno izogibala nevšečnostim, lahko pričakujemo spektakularen dvoboj. Lani je Jumbo-Visma tudi z izdatno pomočjo poškodovanega Primoža Rogliča Pogačarja – zmagovalca francoske pentlje v letih 2020 in 2021 – strla v enajsti etapi s ciljem na Granonu.

Sportal Pri UAE in Jumbo-Vismi razkrili imena za francoski Tour, brez Rogliča in Novaka

Zagotovo so se v nizozemski super ekipi tudi za letošnji Tour dobro pripravili in skovali taktiko za ustavitev Pogačarja, a tokrat Vingegaard ne bo imel Rogličeve pomoči. Favoriti za končno zmago na 110. Dirki po Franciji bodo kot vselej svoje priložnosti iskali predvsem na najzahtevnejših gorskih etapah, pomemben pa bo tudi edini kronometer na letošnji trasi, dobrih 22 kilometrov dolga preizkušnja na razgibani trasi, s katero se bo začel zadnji teden dirke.

Foto: A.S.O.

V programu letošnjega Toura je osem gorskih etap, štiri od teh se bodo končale s ciljnim vzponom. Prav na teh bosta morala Pogačar in Vingegaard pokazati največ. Na nekoliko manj zahtevnih gorskih, predvsem pa na štirih hribovitih bodo priložnost iskali ubežniki ali pa t. i. puncheurji, specialisti za razgibane trase enodnevnih klasik, med temi tudi naš Matej Mohorič (Bahrain – Victorious), ki je kot primerno za napad na zmago izpostavil 12. etapo.

Sportal Slovenski šampion bo dobil tudi proste roke

V osmih ravninskih bo pozornost usmerjena na sprinterske ase. Tretji Slovenec na letošnji dirki, Luka Mezgec, bo v moštvu Jayco AlUla, pripravljal sprinte za svojega nizozemskega kolega Dylana Groenewegna. V boj za prestižno zeleno majico se podaja tudi Slovaški veteran Peter Sagan (TotalEnergies), ki jih je v karieri osvojil rekordnih sedem, z velikim zanimanjem pa bomo opazovali tudi britanskega veterana Marka Cavendisha (Astana), ki bo lovil rekordno 35. zmago na Touru. Trenutno si s 34 zmagami deli prvo mesto na večni lestvici z belgijsko legendo Eddyjem Merckxom.

Tukaj je nekaj najzanimivejših etap, ki utegnejo najbolj zaznamovati letošnji Tour de France.

Sportal Užival in trpel s kolesarjem številka 1 na svetu

1. etapa, Bilbao–Bilbao (182 km)

Prva etapa sicer po profilu ne bo nič posebnega, s petimi kategoriziranimi vzponi pa vendarle dovolj zahtevna, da se najverjetneje v Bilbau v Španiji za etapno zmago ne bodo udarili sprinterji. Ker gre za uvod v dirko vseh dirk lahko pričakujemo hitro in nervozno dirkanje, za to utegne poskrbeti še izjemno velik interes za osvojitev prestižne rumene majice, ki jo bo lahko zmagovalec nato bržčas brez večjih težav zadržal vse do srede, 5. julija, ko bodo kolesarji v Pirenejih že prvič zapeljali na resnejše klance. To bo priložnost tudi za francoskega zvezdnika Juliana Alaphilippa (Soudal – QuickStep).

Foto: A.S.O.

5. etapa, Pau–Laruns (162,7 km)

Na prve resne vzpone kolesarji letos ne bodo čakali prav dolgo, že peta etapa je namreč gorska, v njej pa bodo morali premagati tudi Col du Soudet, pošastni 15-kilometrski klanec najvišje kategorije, ki ima povprečni naklon prek sedmih odstotkov in dele, kjer naklonina presega deset odstotkov. To bo že resen test za favorite in priložnost, da se v skupnem seštevku pojavijo prve večje razlike.

Foto: A.S.O.

A klanec so prireditelji umestili v sredino slabih 163 kilometrov dolge etape, zato bo po njem še dovolj časa, da se omeji nastala škoda. Pomembnejša bosta bržčas preostala dva kategorizirana vzpona dneva, Col d'Ichere (III. kategorija) in predvsem Col de Marie Blanque, osem kilometrski klanec prve kategorije (8,6-odstotni povprečni naklon), katerega vrh je le 18 kilometrov pred ciljem etape in s tem idealen za kakšen resnejši napad.

6. etapa, Tarbes–Cauterets-Cambasque (144,9 km)

Če se bodo slučajno favoriti v peti etapi še lahko skrivali in varčevali z močmi, v šesti ne bodo imeli nobenih izgovorov več. To bo namreč prva gorska etapa 110. Toura s ciljem v klanec, za nameček se bodo morali povzpeti še na legendarni pirenejski prelaz Tourmalet več kot dva tisoč metrov nad morjem.

Foto: A.S.O.

Za ogrevanje jih v prvi polovici etape čakata vzpona tretje in prve kategorije, Cote de Capvern-les-Bains (5,6 km, 4,8 %) in Col d'Aspin (12 km, 6,5 %), vzpon na Tourmalet pa bodo začeli 65 kilometrov pred ciljem. A Tourmalet ne bo zadnji izziv dneva, po dolgem spustu jih namreč čaka še naporen zaključek etape, ciljni klanec Cauterets-Cambasque, ki je s svojim 16 kilometri s 5,4-odstotnim povprečnim naklonom ocenjen s kategorijo ena.

9. etapa, Saint-Leonard-de-Noblat–Puy de Dome (182,5 km)

Po dveh nekoliko mirnejših dneh za favorite se bo podaljšan prvi teden Toura končal še s tretjim resnim gorskim testom. V 182-kilometrski deveti etapi bo šlo praktično od starta ves čas gor in dol, med 70. do 130. kilometrom etape tekmovalce čakajo tudi trije krajši kategorizirani klanci, a vse to bo zgolj predigra za nadvse spektakularen zaključek.

Foto: A.S.O.

Na koncu etape namreč kolesarje čaka impozanten zaključni vzpon na Puy de Dome, 13,3 kilometra dolg vzpon najvišje kategorije (HC), ki jim bo postregel s 7,7-odstotnim povprečnim naklonom in deli, ki presegajo deset odstotkov. Najtežji je prav zaključni del legendarnega vzpona, ki se je v program Toura vrnil po 35-letni odsotnosti. V zadnjih štirih kilometrih vzpona Pogačarja, Vingegaarda in preostale plezalce čakajo nakloni prek 11 in celo 12 odstotkov, če bo svoje dodalo še vreme (vročina), bo deveti dan dirkanja za kolesarje resnično peklenski.

13. etapa, Chatillon-sur-Chalaronne–Grand Colombier (138 km)

Prvi dan odmora bo po devetih dneh dirkanja tekmovalcem prišel zelo prav, se bo pa tudi drugi teden dirke začel s tremi, vsaj za favorite, razmeroma nezahtevnimi etapami, bo pa v 12. svojo priložnost iskal Matej Mohorič. A že četrtek prinaša nov gorski spektakel. Trinajsta etapa bo kratka (137,8 km), pa s strupenim zaključkom.

Foto: A.S.O.

Prvih 80 kilometrov bo bolj ali manj ravninskih, nato se začne rock&roll. Najprej en nekategoriziran klanec, za zaključek pa 17-kilometrski vzpon na Grand Colombier. To je še en vzpon ekstra kategorije, povprečen naklon je sicer samo dobrih sedem odstotkov, vendar znameniti stopničast klanec ponuja številne odseke, kjer naklonina močno presega osem, devet in tudi deset odstotkov.  

14. etapa, Annemasse–Morzine Les Portes du Soleil

Kolesarji po napornem četrtku ne bodo mogli niti dobro zajeti sape, saj jih že v petek čaka nov peklenski dan s kar petimi kategoriziranimi klanci (tremi prve in enim ekstra kategorije!) ter skupno kar 4.200 višinskimi metri. Dobrih 151 kilometrov dolga preizkušnja v Alpah se bo začela še dokaj umirjeno, s klancem tretje kategorije Col de Saxel (4,2 km, 4,6 %), nato se bodo stvari hitro zaostrile.

Foto: A.S.O.

Nekako od 30. do stotega kilometra etape tekmovalce čaka trojček vzponov prve kategorije, Col de Cou (7 km, 7,4 %), Col du Feu (5,8 km, 7,8 %) in še Col de la Ramaz (13,9 km, 7,1 %), pa vmesnih nekategoriziranih špic niti ne omenjamo. V zadnjih 22 kilometrih pa jih kot posladek čaka še Col de Joux Plane, 11,6 kilometra dolg vzpon ekstra kategorije, z 8,5-odstotno povprečno naklonino in delom, kjer ta preseže 11 odstotkov. A tokrat cilj ne bo na vrhu vzpona, do tega jih namreč čaka še kakšnih 12 kilometrov nevarnega spusta.

15. etapa, Les Gets les Portes du Soleil–Saint-Gervais Mont-Blanc

Petnajsta etapa ne bo nič lažja, poleg številnih nekategoriziranih klancev bo kolesarje utrujala še s petimi kategoriziranimi in skupno 4.500 višinskimi metri ter spet, ciljem v klanec. Prvi uradno kategoriziran plezalni izziv tekmovalce čaka na 75. kilometru 179 km dolge etape, ko se bo začel vzpon prve kategorije na Col de la Forclaz de Montmin (7,2 km, 7,3 %), kmalu zatem bodo zagrizli še v Col de la Croix Fry (I. kategorija, 11,3 km, 7 %), takoj zatem še v Col des Arvis (III. kategorija, 4,4 km, 5,8 %), v samem zaključku etape pa še na Cote des Amerands (II. kategorija, 2,7 km, 10,9 %) in naposled Saint Gervais Mont-Blanci (I. kategorija, 7 km, 7,7 %). To bo še ena izjemno zagatna etapa, saj ima poleg številnih vzponov tudi številne zahtevne spuste.

Foto: A.S.O.

16. etapa, Passy–Combloux (22,4 km, posamični kronometer)

Drugi prosti ponedeljek bodo preživeli kolesarji izkoristili za okrevanje, saj trpljenja zanje še zdaleč ne bo konec. Zadnji teden dirke se bo začel z edino vožnjo na čas, dobrih 22 kilometrov dolgim kronometrom od Passyja do Comblouxa. Trasa tega je zahtevna, že začne se rahlo vkreber, nato je v sredinskem delu lažje s spustom in ravnino, zato pa je zadnjih sedem kilometrov spet peklenskih. Zaključek ure resnice bo namreč v klanec, celo kategoriziran Cote de Domancy (II. kategorija, 2,5 km pri kar 9,4-odstotnem povprečnem naklonu!), a bodo vrh tega prevozili slabe štiri kilometre pred ciljem preizkušnje. Tudi ti zadnji kilometri pa bodo naporni in v klanec. Favoriti bodo na posamičnem kronometru resnično pokazali iz kakšnega testa so, preračunavanja in taktiziranja tam ne bo več.   

Foto: A.S.O.

17. etapa, Saint-Gervais Mont-Blanc–Courchevel (165,7 km)

Sedemnajsta etapa 110. Dirke po Franciji je kraljevska. To bo naravnost epski alpski dan s kar 5.400 metri plezanja prek štirih klancev prve, druge in ekstra kategorije. Že po kakšnih 15 kilometrih etape se bo začel vzpon na Col des Saisies (I. kategorija, 13,5 km, 5,2 %), takoj po spustu s tega jih bo že  pričakal nov izziv,  Cormet de Roseland (I. kategorija, 20,3 km, 6,1 %). Po še enem dolgem in nevarnem spustu jih bo izzval Côte de Longefoy (II. kategorija, 6,7 km, 7,5 %), nato pa še vrhunec dneva z vzponom na streho Toura, najvišjo točko letošnje francoske pentlje, 2.304 metre visoki Col de la Loze.

Foto: A.S.O.

To je peklenski več kot 28 dolg klanec s šestodstotnim povprečnim naklonom, v zadnjih petih kilometrih pa z nakloni ves čas okoli desetih odstotkov. A kraljevska etapa nima klasičnega gorskega cilja, kolesarji se bodo z Loza spustili v Courchevel, kjer pa jih tik pred ciljem čaka še ena kratka, pa nadvse strupena rampa z desetodstotnim naklonom. Po kraljevski etapi bi že moralo biti bolj ali manj jasno, kdo bo osvojil dirko.

20. etapa,  Belfort–Le Markstein (133,5 km)

Če bo še kaj nejasnosti glede zmagovalca Toura ali pa bodo razlike tako majhne, da bo bitka še živa, bo dvajseta etapa ponudila traso, na kateri bo še mogoče delati velike razlike. V vsega 133 kilometrih bo nagnetenih kar šest kategoriziranih klancev, zaključna dva, Petit Ballon (9,3 km, 8,1 %) in Col du Platzerwasel (7,1 km, 8,4 %) sta prve kategorije, cilj pa bo na planoti Markstein. Po zadnjih 3.500 višinskih metrih dirke bo pa resnično znan junak 110. francoske pentlje.

Foto: A.S.O.

Preberite še:

Sportal Velika okrepitev za Tadeja Pogačarja

Sportal Po največji preizkušnji v življenju se vrača na Tour

Sportal Zgodovinski dan za Pogačarja