Sobotni intervju
Sobota, 25. 10. 2025, 4.00
6 ur, 22 minut
SOBOTNI INTERVJU
Jakob Omrzel, vzhajajoča zvezda slovenskega kolesarstva, ki ne želi preskakovati stopničk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,21
Gost Sobotnega intervjuja je 19-letni Jakob Omrzel, izjemni mladi kolesar, ki je odlično izkoristil priložnosti v svoji prvi sezoni med mlajšimi člani. Med drugim je zmagal na zelo pomembni etapni dirki Giro Next Gen in postal državni prvak, kar pomeni, da bo prihodnjo sezono vozil v dresu s slovensko zastavo.
V Sobotnem intervjuju gostimo nadarjenega slovenskega kolesarja Jakoba Omrzela, ki je v že v svoji prvi sezoni med mlajšimi člani nanizal dosežke, o katerih večina mladih kolesarjev lahko le sanja. Zmaga na Giru Next Gen, bela majica najboljšega mladega kolesarja na dirki Po Sloveniji in Hrvaški, naslov državnega prvaka ter podpis pogodbe z ekipo svetovne serije Bahrain Victorious so le nekateri izmed glavnih mejnikov v tej sezoni. A 19-letnega Novomeščana ne opredeljujejo le rezultati, temveč predvsem odnos do športa in življenja. Za kolesarja, ki se je kalil v novomeški Adrii Mobil, so zmage predvsem lekcije, porazi priložnosti, najdragocenejše pa so vezi, ki jih spleta na kolesu. V intervjuju za Sportal je spregovoril o tem, kako se sooča z razočaranji, komu zaupa pri pomembnih odločitvah, kje ima največ prostora za napredek in katere dirke si želi odpeljati v prihodnji sezoni. Med drugim je razkril tudi, zakaj se mu z nastopom na tritedenskih dirkah nikamor ne mudi.
19-letni Jakob Omrzel je naslednji v nizu vrhunskih slovenskih kolesarjev, ki svoj izjemen talent v kombinaciji s trdim delom in mentalno trdnostjo znajo pretvoriti v izstopajoče rezultate na cesti.
Omrzel z roza majico zmagovalca Gira za kolesarje do 23 let.
Potem ko je izstopal že v mladinski konkurenci, kjer je med drugim kot edini Slovenec zmagal na mladinski izvedbi tlakovane francoske klasike Pariz–Roubaix, je v udarnem ritmu nadaljeval tudi v svoji prvi sezoni med mlajšimi člani.
V začetku junija je navdušil na svoji prvi dirki Po Sloveniji, kjer je končal tik pod zmagovalnim odrom, na četrtem mestu, in oblekel belo majico najboljšega mladega kolesarja, nato pa v istem mesecu zmagal še na prestižni etapni dirki Giro Next Gen in za povrhu osvojil še naslov državnega prvaka. To pomeni, da bo v novi sezoni nosil dres s slovensko trobojnico, na kar je še posebej ponosen. Dres s slovensko zastavo je nosil tudi na (članski) dirki po Hrvaški, kjer je v skupnem seštevku osvojil sedmo mesto in tudi tam zmagal v seštevku za belo majico. Tudi prihodnja sezona bo zanj sezona novih učnih lekcij. Iz razvojne ekipe Bahrain Victorious Development Team bo prestopil v World Tour ekipo Bahrain Victorious.
V intervjuju ga nismo spraševali, ali je novi Pogačar, saj se sam tej primerjavi izogiba. Želi, da ga svet spozna kot Jakoba Omrzela in ne kot kopijo slavnega rojaka. Iskreno pa je spregovoril o tem, česa se lahko od slovenskega šampiona nauči, kje ima največ prostora za napredek, kdo mu stoji ob strani v težkih trenutkih in kako se sooča z razočaranji.
INTERVJU: Jakob Omrzel
Kolesarska sezona 2025 je končana, čas je za nekaj počitka. Kaj počnete, ko vam trener reče, da si morate vzeti premor brez kolesa?
Nič (smeh, op. p.). Zavedam se, kako pomembno je, da si to obdobje res vzamem za počitek – čim bolj kot je le mogoče. Fizično poskušam delati čim manj in hkrati čim bolj odklopiti glavo od kolesa. Prvi teden ali dva si vzamem povsem prosto, potem pa počasi začnem teči, hoditi ali se voziti z gorskim kolesom. Cestno kolo pa res skušam za nekaj časa postaviti povsem na stran.
Torej ste se na Krvavec, kjer so vam na dogodku Pogi Challenge podelili zlato Rogovo kolo za najboljšega slovenskega kolesarja do 23 let, pripeljali z gondolo?
Res je (smeh, op. p.).
Omrzel je letošnji zmagovalec Dirke po Italiji za mlajše člane (Giro Next Gen).
Se strinjate, da je za vami zelo uspešna sezona, ali ste kot športnik z visokimi cilji vseeno našli kaj, kar bi bilo treba popraviti?
Glavni cilj sezone je bil Giro Next Gen in tega smo (z zmago v skupnem seštevku dirke, op. a.) dosegli – to je bila za nas največja dirka. Tudi druge preizkušnje, od državnega prvenstva do italijanskih dirk, so se zelo lepo izšle, pa tudi dirki Po Sloveniji in po Hrvaški, kjer sem osvojil beli majici (najboljšega mladega kolesarja, op. a.). Ko potegnem črto, lahko rečem, da je bila sezona več kot uspešna.
Prihodnje leto boste polnopravni član ekipe svetovne serije Bahrain Victorious, kjer boste kot državni prvak Slovenije nosili dres s slovensko zastavo. Kolesar z dresom državnega prvaka je v karavani najbrž še bolj izpostavljen?
Res je in na to sem res zelo ponosen, to se zagotovo opazi. Nositi dres državnega prvaka je poseben občutek in hkrati dodatna spodbuda. Veš, da si konkurenčen in da si z razlogom tam, kjer si. Zagotovo je to izjemen občutek.
"Nositi dres državnega prvaka je poseben občutek in hkrati dodatna spodbuda. Veš, da si konkurenčen in da si z razlogom tam, kjer si. Zagotovo je to izjemen občutek."
Rekli ste, da ste s sezono zadovoljni, a bili so tudi trenutki, ko ni šlo vse po načrtih – na primer na letošnji reprezentančni dirki Tour de l’Avenir, ki ste jo končali na 13. mestu, kar je zagotovo manj od vaših pričakovanj. Kako se znate soočiti z razočaranji, ko stvari ne gredo tako, kot ste si zamislili?
Mislim, da so trenutki razočaranja v športu najpomembnejši. Ko gre vse po načrtih in je vse super, ti nič ni težko – ob dobrem rezultatu čutiš zadovoljstvo. Povsem drugače pa je, ko ne gre, kot na primer letos na l’Avenirju ali na dirki Val d’Aosta v Italiji (kjer se je smrtno ponesrečil 19-letni italijanski kolesar Samuele Privitera, op. a.). Prav iz trenutkov, ko imaš krizo in jo skušaš prebroditi, največ odneseš in se največ naučiš.
Ste že analizirali, zakaj na dirki Tour de l’Avenir ni šlo tako, kot ste si zamislili?
Mislim, da je to povsem normalno – v eni sezoni je zelo težko doseči dva vrhunca forme. Dirka Tour de l’Avenir (konec avgusta) je zame prišla morda nekoliko prezgodaj po Giru (konec junija). Nisem se počutil najbolje, moral sem znova graditi formo in bil sem ravno na tisti stopnici, ko forma še ni bila tam, kjer bi morala biti. Se je pa to potem popravilo proti koncu sezone, na svetovnem prvenstvu se mi je odprlo, kar sem potem še nadgradil na dirki po Hrvaški.
"Mislim, da so trenutki razočaranja v športu najpomembnejši. Prav iz trenutkov, ko imaš krizo in jo skušaš prebroditi, največ odneseš in se največ naučiš."
Dirka po Hrvaški je potekala približno v istem terminu kot evropsko prvenstvo v Franciji. Kako to, da ste se odločili za nastop na Hrvaškem in ne na EP?
Odločal sem se med evropskim prvenstvom in dirko po Hrvaški in na koncu izbral Hrvaško. Razlog je v tem, da gre za šestdnevno etapno dirko, kjer sem lahko pridobil še več izkušenj in se učil dirkati na višji ravni tekmovanja. Vedel sem, da mi taka dirka lahko prinese več glede razvoja, saj želim nabrati čim več kilometrine v zahtevnih etapah.
Boste pa prihodnje leto skoraj zagotovo nastopili na evropskem prvenstvu glede na to, da ga bo gostila Ljubljana.
Res je.
Omenili ste dirko po dolini Aoste – verjetno ste imeli v mislih tragičen dogodek, ko je med dirko eden od kolesarjev doživel infarkt in nato umrl po padcu?
Da, to je bil glavni dejavnik – nekaj, kar te popolnoma podre. Ne nujno fizično, ampak predvsem psihično. Iz te izkušnje sem se ogromno naučil – predvsem o tem, kako se je moje telo takrat odzvalo in kako sem sam dojemal dogajanje. Če bi moral izbrati, bi rekel, da je bila to najtežja dirka letošnje sezone.
Kdo vam je v takšnih trenutkih v največjo oporo?
Zagotovo vsi v ekipi, še posebej pa moj trener Alessio Mattiussi. On je bil tisti, ki je prišel k meni v sobo in se z mano pogovoril. Brez njega dirke verjetno ne bi nadaljeval.
Bosta sodelovanje nadaljevala tudi v ekipi Bahrain Victorious, ali boste tam dobili novega trenerja?
Upam. Sodelujeva že drugo sezono in ne vidim razloga, zakaj bi spreminjali stvari, ki delujejo. Alessio je na neki način moja protiutež. V trenutkih, ko bi si sam morda nekoliko zagrenil življenje, me on umiri, mi pove, kako stvari stojijo, in s tem pomiri situacijo. Zdi se mi, da ima zelo pomembno vlogo v moji karieri.
V razvojni ekipi ste imeli pogodbo še za eno sezono, a ste se odločili, da že prihodnje leto stopite na najvišjo raven v kolesarstvu, v ekipo WorldTour. Kako to in s kom se običajno posvetujete glede takšnih odločitev?
Z ekipo, športnimi direktorji, šefi in menedžerji smo se pogovorili in na podlagi rezultatov ocenili, da je edini logičen korak ta, da prestopim v WorldTour.
Ste se vmes dogovarjali tudi s katero od drugih ekip?
Ne, že vse od začetka sem rekel, da mi ekipa Bahrain Victorious ustreza. Gre za domače okolje z domačimi ljudmi.
V ekipi boste zdaj s svojim dobrim prijateljem Žakom Erženom, s katerim sta kolesarsko odraščala v novomeški ekipi AdriaMobil. Kako zelo vam je pomembno, da imate okoli sebe domače ljudi?
Zelo. Z Žakom sva zelo dobra prijatelja, praktično sva vsak dan skupaj, in dejstvo, da bova zdaj še ekipna kolega, je nekaj najlepšega. Tudi mehanik v ekipi Aljaž Žefran je dober prijatelj, moj brat Aljaž pa vozi ekipni avtobus, tako da smo vsi skupaj, kar je super. Lažje je blažiti napetosti, ko imaš okoli sebe podporno okolje.
Letos ste na dirkah večkrat prevzeli tudi vlogo kapetana ekipe. Kako domače se počutite v tej vlogi? Navsezadnje so tudi to posebne veščine – znati povezovati ekipo, ohranjati mirnost in sprejemati hitre odločitve.
Res je, letos sem bil prvič v tej vlogi in sem se moral kar nekoliko navaditi nanjo. A ko se s fanti povežeš, ko sta v ekipi dobra energija in vzdušje ter se vsi dobro razumemo, potem to sploh ni težko.
Po drugi strani pa mi niti ni težko biti pomočnik. Tudi na dirki Po Sloveniji in Hrvaški sem rekel, da nimam nobenih težav s tem, da pomagam drugim. Verjamem, da je starejšim fantom včasih težko, ko pride v ekipo nekdo mlajši, jim kaj reče ali je morda malenkost boljši od njih, ampak mislim, da se v takšnih situacijah dobro znajdem – vem pa tudi, da se lahko še veliko naučim in nadgradim.
Ste letos veliko spremenili glede fizične priprave?
Ja, veliko stvari se je spremenilo – višja kategorija, telo se razvija … Mislim, da smo obremenitve zelo dobro načrtovali: več kilometrov, močnejši intervali, več treninga. Letos se je razlika res poznala.
Vaje za moč?
Vaje za moč sem že prej delal pri trenerju Josipu Radakoviću – on je res izjemen strokovnjak, mislim, da boljšega človeka na tem področju v Sloveniji ni. Fitnesa sem bil torej vajen že od prej, vaje so ostale enake, le količina treninga se je povečala.
Koliko imate še prostora za napredek pri kronometru?
Rezerve je ogromno – pravzaprav lahko rečem, da skoraj v vseh pogledih. Letos se nisem skoraj nič posvečal kronometru, preprosto ni bilo dovolj časa. V prihodnji sezoni se bo treba v to disciplino precej bolj poglobiti. Mislim, da bo napredek na tem področju precejšen.
Najboljši mladi kolesar na letošnji dirki Po Sloveniji.
Kako vas gledajo starejši, bolj izkušeni fantje. Vejo, kdo je Jakob Omrzel?
Vedo, vedo (smeh, op. a.). Na koncu, ko gremo na klanec, sem vedno zraven in vedo, da sem konkurenčen. Je pa res, da tudi oni malo preizkušajo meje, ker vedo, da sem mlad – malo drezajo (smeh, op. a.). Ampak na koncu vedno noge pokažejo, kam kdo spada.
Se vam zdi da ste na kolesu drugačni kot v zasebnem življenju?
Ja, zagotovo. Na kolesu si pod adrenalinom in stvari doživljaš drugače kot v zasebnem življenju, kjer sem precej bolj umirjen. S tem ne mislim nič slabega, ampak preprosto – pod adrenalinom telo deluje drugače. Mislim, da je zdravo, da si malenkost strog do sebe. Si pač takšen, kot si.
Decembra odhajate na ekipne priprave v Španijo, kjer boste verjetno tudi sestavili koledar dirk za prihodnjo sezono. Boste imeli kaj besede pri oblikovanju programa?
Direktorji me dobro poznajo in mislim, da ne bo nobenih nesoglasij glede sestave programa. Zavedamo se, da sem še mlad in da bi bil nastop na Grand Tourih v tej fazi še nesmiseln. V ekipi je dovolj fleksibilnosti, da bi, če bi izrazil željo po določeni dirki, to upoštevali. Prav tako bi spoštovali, če bi povedal, da se za kakšno dirko ne počutim pripravljenega. Zelo pomembno se mi zdi, da znaš poslušati svoje telo, in v naši ekipi to razumejo – ne silijo te čez meje.
"Če želim imeti kakovostno kariero, ki bo tudi dolgo trajala, potem mislim, da ne bo nobene škode, če še malo počakamo. Bolje je, da se osredotočimo na enotedenske dirke, kot pa da prehitevamo s tritedenskimi."
Potem res ne razmišljate o Vuelti, na primer?
Ne, jaz ne. Glede na to, da bom prihodnje leto star šele 20 let in če pogledamo, kakšne so stopnice napredka, mislim, da je za kaj takega prezgodaj. Če želim imeti kakovostno kariero, ki bo tudi dolgo trajala, potem mislim, da ne bo nobene škode, če še malo počakamo. Bolje je, da se osredotočimo na enotedenske dirke, kot pa da prehitevamo s tritedenskimi.
Je kakšna dirka, na kateri bi si prihodnje leto še posebej želeli nastopiti?
Kaj pa vem, vse me zanima, povsod bi rad šel. Kot otrok sem vedno gledal Tour, Strade Bianche, Dauphiné … ampak kamorkoli bom šel, bom vesel. Prav gotovo pa je moj veliki cilj dirka Po Sloveniji. Ker je to domača dirka, ker je dirka prve kategorije, in mi je res zelo pri srcu. Bom pa vesel vsake priložnosti za nastop.
Letos je v Celju postal državni prvak v cestnem kolesarstvu.
Tudi vaš kondicijski trener Radaković je poleti v intervjuju za Sportal izpostavil, da vas najprej vidi na enotedenskih dirkah.
Da, mislim da je za moj razvoj in tudi v luči prestopa v višjo kategorijo to najbolje. Enotedenskih dirk je veliko, od dirke Tirreno–Adriatico, Katalonije, dirke po Alpah, Sloveniji, Hrvaški, Madžarski, Slovaški … Res veliko jih je.
Najbrž vas mikajo tudi reprezentančne akcije. Selektor članske reprezentance Uroš Murn je v podkastu na MMC omenil, da bi vas prihodnje leto rad videl kot del slovenske izbrane vrste na svetovnem prvenstvu v Montrealu v Kanadi.
Ja, tudi sam bi se rad videl tam (smeh, op. a.). Če bom imel možnost in se bom dobro počutil, bom zagotovo šel. Dirkati s slovensko reprezentanco na tako veliki dirki bi bila zame zelo pomembna izkušnja.
Takšne izkušnje si je letos začel nabirati tudi vaš vrstnik, izjemni francoski kolesar Paul Seixas, med drugim tretji na letošnjem evropskem prvenstvu. Dobro ga poznate že z mladinskih dirk. Kje vidite njegovo mesto v kolesarstvu?
Paul je še eden izmed tistih, ki bi ga lahko primerjali z Remcom Evenepoelom in podobnimi fanti – še en športnik, ki je stopničko nad večino. Ni nepremagljiv, kot je Pogi, je pa izjemno nadarjen in zelo delaven. Zagotovo je nekdo, na katerega bo treba biti pozoren.
Omrzel v družbi nekdanjega ekipnega kolega iz Adrie Nejca Peterlina in Tadeja Pogačarja na večeru zvezd Kolesarske zveze Slovenije.
Omenili ste Pogačarja, sta že kdaj dirkala skupaj?
Še nikoli. Poznava se samo z dogodkov in svetovnega prvenstva, kjer smo bili skupaj, še nikoli pa nisva skupaj dirkala.
Kaj mislite, da se lahko naučite od njega?
Zagotovo discipline. Tadej ni najboljši na svetu samo zato, ker je izjemen talent, ampak ker svoj čas v celoti posveča kolesarstvu. Mislim, da se lahko iz tega veliko naučim in se skušam ravnati po njegovem zgledu. Tudi v prostem času rad kolesari – vse je podrejeno kolesarstvu: prehrana, počitek, treningi … Vse dela stoodstotno. Z razlogom je najboljši kolesar na svetu.
Preberite še:
