Z Julienom vedno v končnici in drugič po naslov prvaka

Claude Julien je podobno kot večina kanadskih vrstnikov začel svojo športno pot kot igralec. Najbolje se je znašel na mestu branilca, kjer je veljal predvsem za ofenzivno usmerjenega. V ligi NHL mu sicer nikoli ni uspelo narediti večje kariere, nastopil je na vsega 14 tekmah in v statistike vpisal eno podajo. Največ časa je prebil v ligi AHL, kjer je imel povsem spodobno statistiko. Na 513 tekmah je zbral 269 točk. Eno sezono je preživel tudi v Franciji.

Sedme tekme odloča sebi v prid

Po koncu igralske kariere se je preselil v trenerske vode. V sezoni 1996/97 je prvič opravljal vlogo glavnega trenerja, ekipo Hull Olympiques, ki nastopa v QMJHL-u, je celo popeljal do naslova prvakov. To je bila za zdaj 53-letnega trenerja edina sezona v omenjeni ligi. Dve leti zatem je kanadsko izbrano vrsto do 20 let popeljal do bronastega odličja. Sledila je selitev v AHL, kjer je dve sezoni in pol vodil ekipo Hamilton Bulldogs, sredi 2002/03 pa je dobil ponudbo ekipe Montreal Canadiens, ki jo je tudi sprejel. Tam je zamenjal Michela Therriena, kljub menjavi pa se ekipi ni uspelo uvrstiti v končnico. Leto zatem, ko je izbrance vodil celotno sezono, je te popeljal v končnico, kjer je izpadel v drugem krogu.

Tretje sezone pri najuspešnejši ekipi NHL ni dočakal do konca, saj je bil na sredini sezone odpuščen. Na novo službo mu ni bilo treba dolgo čakati, na začetku nove sezone je namreč prevzel New Jersey Devils, s katerimi mu je šlo odlično. "Hudiči" so namreč v svoji diviziji osvojili prvo mesto, na vzhodu so bili drugi, a na presenečenje vseh je generalni direktor Lou Lamoriello tri kroge pred koncem rednega dela odpustil Juliena in sam sedel na klop. Sledila je selitev v Boston, ki ga vodi šesto sezono. Do zdaj je "kosmatince" vedno pripeljal v končnico, v prvi sezoni je izpadel v prvem krogu, v zadnjih dveh pa v drugem. V sezoni 2008/09 je prejel nagrado za najboljšega trenerja leta. Nato pa je prišla zmagovita sezona 2010/11, ko so Bruins odšli vse do konca in se na sedmi tekmi finalne serije veselili Stanleyjevega pokala. Boston je v omenjenem tekmovalnem letu kar tri od štirih serij končnice zmagal s 4 : 3 v zmagah. V prejšnji sezoni je bil za njegove izbrance usoden prvi krog končnice, letos pa se znova borijo za naslov prvaka, pa čeprav so bili v prvem krogu na robu prepada, na sedmi tekmi proti Torontu so zaostajali že z 1 : 4 v zadnji tretjini, nato pa izsilili podaljšek in zmago. Nadaljnja dva kroga so brez težav napredovali.