Jeseničani nazaj na Vzhod

Po tem, ko so v zadnjih treh sezonah, odkar se Železarji merijo z najboljšimi avstrijskimi klubi, na Gorenjskem poskušali uveljaviti severnoameriški sistem hokeja in vodstvo prvega moštva zaupali najprej domačemu trenerju Matjažu Kopitarju ter nato Kanadčanu Kimu Collinsu, po tem pa še Američanu Dougu Bradleyju, se letos vračajo k "vzhodnjaški" filozofiji, kateri so bili skozi zgodovino ves čas bolj naklonjeni. Ljubezen, ki se je bržkone rodila leta 1957, ko so Jeseničani pod vodstvom čehoslovaškega trenerja Zdeneka Blahe osvojili svoj prvi naslov prvakov Jugoslavije, očitno ni nikoli ugasnila. Zagotovo ne pri novem športnem direktorju Železarjev Zvonetu Šuvaku, ki je tudi glavni krivec za obrat.

Šuvak, nekoč tudi sam izjemen napadalec in prava ikona železarskega kluba, je novo vlogo sprejel po dolgem prigovarjanju in temeljitem premisleku. Dobro se je namreč zavedal, da ga čaka težko in nehvaležno delo. Po nekajletnem neodgovornem zapravljanju denarja, se je jeseniški klub znašel v hudih finančnih težavah, ob koncu minule sezone pa so šle stvari celo tako daleč, da vodstvo igralcem ni bilo sposobno izplačevati honorarjev. Vse skupaj se je končalo z odstavitvijo športnega direktorja Matjaža Mahkovca ter sprejemom poštenega sanacijskega načrta. Del tega je seveda tudi nižji proračun, zato so se na Gorenjskem odločili za pomladitev ekipe. Za glavnega trenerja je Šuvak angažiral kazahstansko-rusko-slovenskega strokovnjaka Ildarja Rahmatullina in sestavljanje ekipe se je lahko začelo.

Vsakoletni "beg" dobrih tujiih igralcev v bogatejše avstrijske klube je postal na Jesenicah že običajen, letos pa so se morali na Ledarski 4 pogajati tudi z domačimi zvezdniki. Tuji legionarji, ki so zapustili železarsko mesto so Jean-Philippe Pare, Conrad Martin in Conny Strömberg, vodstvo kluba pa ni našlo skupnega jezika niti z domačimi asi, kot sta brata Rodman, Aleš Kranjc, Andrej Hebar, Gregor Polončič … Igralsko kariero je končal Dejan Varl, ki se je preselil v strokovni štab in ob Darku Prusniku opravlja vlogo pomočnika trenerju Rahmatullinu, po okrepitvah pa so se na Gorenjskem ozrli na Vzhod.

Tako so v svoje vrste privabili ruskega vratarja Borisa Tortunova, ruskega branilca Jana Golubovkega, kazahstanskega napadalca Andreja Torščinskega, estonskega napadalca Andreja Makrova ter še nemškega branilca Alexandra Dücka, ki s svojo "zahodnoevropskostjo" nekoliko razbija "železnozavesno" usmerjenost rdečih. Za nameček sta se domov vrnila Rok Tičar, ki si je v zadnjih letih kruh služil na Švedskem in David Slivnik, ki se je, čeprav Jeseničan, kalil v Avstriji, priložnost pa bo dobila tudi kopica mladincev, z letnico rojstva po 1990. Za dramatično nižanje povprečne starosti ekipe so tako zaslužni vratar Luka Gračnar, branilca Aleksander Magovac in Anže Zupančič ter napadalci Jure Dolinšek, Peter Bizalj in Gregor Koblar.

Nadvse zanimivo bo videti, kako bodo priložnost izkoristili mladci, da pa moštvo, katerega kapetan je virtuoz Tomaž Razingar, ima velik potencial in da so na Jesenicah pri nakupih zadeli v polni, pa se je konec koncev videlo že na nekaterih prijateljskih tekmah in ne nazadnje na tradicionalnem pripravljalnem turnirju Poletna liga Rudi Hiti na Bledu, ki so ga Železarji dobili. Cilji za sezono 2009/10 so malce nižji, ali bolje rečeno razumnejši, kot v minulih letih, a še vedno vključujejo uvrstitev v končnico lige EBEL in naslov državnih prvakov.