Ponedeljek, 20. 6. 2016, 19.46
6 let, 6 mesecev
Zgodbe, ki jih piše EP (8.) - Armando Sadiku
Veliki junak Albanije, ki obožuje Ronalda in nosi ime slovitega Maradone
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6
Albanija slavi Armanda Sadikuja. Napadalca, ki je v nedeljo zvečer v Lyonu zadel za prvo zmago Albanije na velikih nogometnih tekmovanjih in ji prinesel upanje za preboj v osmino finala na letošnjem evropskem prvenstvu.
Armando Sadiku je z golom za zmago nad Romunijo za vse večne čase postal veliki albanski junak.
Ko je v 43. minuti zatresel mrežo romunskega vratarja, se je takoj vpisal v zgodovino. Zabil je prvi gol Albanije na evropskih prvenstvih, ki je bil, kot se je izkazalo pozneje, še veliko bolj zgodovinski. Rezultat se od trenutka, ko je po strelu z glavo zatresel mrežo in zadel za vodstvo Albanije z 1:0, namreč ni več spremenil.
Po zadnjem sodnikovem žvižgu je postalo jasno, da je poskrbel za prvo zmago Albanije na velikih tekmovanjih in prvo zmago nad Romunijo po dolgih 68 letih čakanja. Predvsem pa je nekaj milijonom Albancem v domovini in izseljencem po svetu privoščil nekaj dni sanjanja o tem, da se bodo orli, kot se glasi vzdevek najboljše albanske nogometne vrste, uvrstili v drugi krog.
Prejšnje zgodbe: Marcus Rashford (Anglija), György Garics (Avstrija), Gabor Kiraly (Madžarska), Graziano Pelle (Italija), Darijo Srna (Hrvaška), Gareth Bale (Wales), Dimitri Payet (Francija).
Starša sta ga poimenovala po slovitem Argentincu
Trenutek, ko se je 25-letnik vpisal v zgodovino.
Prav to se lahko namreč zgodi, če se bodo rezultati v preostalih skupinah izšli tako, kot si želijo, in se bodo med najboljših 16 uvrstili kot ena izmed štirih tretjeuvrščenih reprezentanc.
"To je zmaga za vse naše navijače, ki so naravnost neverjetni. Zmaga nam pomeni ogromno, po tekmi smo se v garderobi glasno veselili, a verjamem, da najboljše še prihaja. Da nam bo uspelo in se bomo uvrstili v osmino finala," je po najpomembnejšem golu v življenju povedal Armando Sadiku, napadalec, ki je prejšnji mesec praznoval 25. rojstni dan, in prisega na portugalskega zvezdnika Cristiana Ronalda.
"On je moj idol in brez dvoma najboljši nogometaš na svetu," je pred časom povedal nogometaš, ki sta ga starša poimenovala po enem izmed najboljših nogometašev vseh časov, Diegu Armandu Maradoni.
Pri navijači(ca)h Albanije je nogometaš, ki že nekaj časa igra v Švici, zelo priljubljen.
V njegovo čast so razprostrli orjaški dres
Da bi nekoč dosegel slavo legendarnega Argentinca, se seveda ne bo zgodilo, a v naslednjih dneh, tednih, morda tudi mesecih bo v Elbasanu, enem izmed največjih albanskih mest, od koder prihaja, zagotovo vsaj tako priljubljen, kot je bil nekoč v Barceloni, Neaplju in še kje, kjer je igral, sloviti Argentinec.
Ko je pred časom zabil enega izmed golov za izbrano vrsto, so v njegovem rodnem mestu razprostrli šest metrov dolg in tri metre širok albanski dres z njegovo številko. Zdaj, ko je zadel za veliko zmago nad Romuni in spisal zgodovino, bodo sramežljivemu napadalcu, ki je edini reprezentant, rojen v Elbasanu, verjetno pripravili še kaj bolj veličastnega.
Nanj so opozarjali že pred prvenstvom v Franciji
Albanec je član švicarskega prvoligaša Züricha.
Na Sadikuja so mnogi opozarjali že pred začetkom prvenstva v Franciji. Zdaj je dokazal, da njihove besede niso bile zaman. Prvi nogometaš z nastopom na evropskem prvenstvu, ki igra v klubu iz Liechtensteina – je namreč član tamkajšnjega Vaduza, ki pa, da ne bo pomote, nastopa v prvi švicarski ligi – je svojo pot začel pri albanskem drugoligašu Turbini Cerriku.
V njegovem dresu je debitiral, ko je bil star vsega 17 let in že prihodnje leto prestopil v Gramozi. Tam je že igral med prvoligaši in se v prvi sezoni med albansko nogometno ligo ustavil pri spoštljivih osmih prvenstvenih golih.
Sledila je selitev v Elbasani in pet prvenstvenih golov v polovici sezone, ki so poskrbeli, da se je znašel na očeh tujih oglednikov. Pozimi leta 2011 ga je v svoje vrste zvabil švicarski drugoligaš Luzern. V njegovem dresu je debitiral isti dan, ko je z njim podpisal pogodbo, kar je nevsakdanje. Tudi to, da je takoj zablestel, se ne dogaja ravno vsakič. V Luzernu je v polovici sezone v vsega 12 prvenstvenih nastopih dosegel devet golov. Še bolj je bil učinkovit sezono pozneje, ko se je ustavil pri 19 prvenstvenih golih. Jasno je bilo, da je čas za nov korak naprej.
Zaradi Finca je odšel
Odšel je v Lugano, tudi ta je bil švicarski drugoligaš, a z nekoliko večjim ugledom. Ko je zablestel še tam, v krstni sezoni postavil osebni rekord in se ustavil pri 20 zadetkih, je dočakal klic švicarske nogometne elite. Na njegova vrata je potrkal Zürich in ga, spet pozimi, leta 2014 zvabil k sebi.
V prvi polovici sezone je zadel samo trikrat, naslednjo sezono, ko je imel nemalo težav s poškodbami, prav tako. Veliko bolje je šlo zdajšnjemu albanskemu junaku v prejšnji sezoni, ko je na začetku zadeval kot po tekočem traku, bil je najboljši klubski strelec, a ga je trener Züricha, nekdanji finski as Liverpoola Sami Hyypiä, kljub temu pogosto puščal na klopi za rezervne nogometaše, zato je Sadiku zahteval, da ga januarja letos posodijo drugam.
Proti Švici bi lahko postal rekorder
Pri Zürichu so njegovim željam – takšne so bile zato, ker se je bal za mesto v reprezentanci – ustregli in ga poslali v Vaduz. V njegovem dresu je bil spet učinkovit, dosegel je osem golov in strah, da se ne bi znašel na selektorjevem seznamu za evropsko prvenstvo, je izginil. Ko je v pripravah na velik nogometni festival, ki ga v teh tednih spremljamo v Franciji, blestel – zadel je na treh prijateljskih tekmah zapored in izenačil rekord Hamdija Salihija in Erjona Bogdanija –, je bilo jasno, da si je zagotovil tudi mesto v začetni enajsterici.
Z golom proti Romuniji je upravičil zaupanje, ki ga je imel vanj selektor Gianni de Biasi.
Trepetal, da ga ne bo med 23, in se znašel v prvi enajsterici
Italijan Gianni de Biasi, ki sedi na klopi Albanije, ga je na tekmi prvega kroga skupine A proti Švici postavil v začetno enajsterico in upal, da bo postal prvi albanski reprezentant, ki bo zadel še na četrti tekmi zapored v izbrani vrsti. To se ni zgodilo, zadel ni niti nekaj dni pozneje, ko so Albanci klonili proti Francozom in je spet igral od prve minute, a zato je zaupanje vrnil v nedeljo zvečer v Lyonu, ko je poskrbel, da se je za vedno vpisal v srca vseh albanskih navijačev.
Bo namesto dresa dobil kar kip?
Če bo imel možnost, da na tem prvenstvu vpiše še 23. reprezentančni nastop, kar bi seveda pomenilo, da se bodo Albanci znašli v osmini finala, bo ta gol še pomembnejši. Če bi ob tem morda prispeval še sedmi reprezentančni gol, pa bi njegova priljubljenost v Albaniji poskočila do neba. Takrat bi v Elbasanu z desetmetrskim dresom morda odgrnili kar kip v njegovi podobi.
