Ponedeljek, 17. 9. 2018, 12.55
6 let, 1 mesec
Selektorjev pogled na rezultatski izplen slovenske plezalne reprezentance
Slovenca pred več tisoč gledalci poskrbela za zgodovinski uspeh
Sinoči se je v Innsbrucku izteklo 11 dni plezalnega spektakla. Tekmovanja v hitrostnem, težavnostnem in balvanskem plezanju ter paraplezalni program si je ogledalo več kot 62 tisoč ljubiteljev športa, ki bo čez dve leti v Tokiu končno dobilo svoje mesto med olimpijskimi panogami. Z dvema zlatima medaljama, od tega eno v novi disciplini, ter srebrom in bronom, so svoj pečat pustili tudi Slovenci. Japonci so jih že vzeli pod drobnogled.
Slovenska plezalca Gregor Vezonik in Janja Garnbret, oba Korošca, sta na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku skupaj osvojila štiri odličja. Vezonik je bil bronast v balvanih, Garnbretova pa zlata v balvanih in v kombinaciji ter srebrna v težavnosti.
V apartmaju sredi tirolskih gričev prekinili urok. To bi lahko bil naslov prispevka o slovenski plezalni pravljici, ki so jo naši junaki vertikale v preteklih dneh spisali v Innsbrucku.
Naslov bi bil na nek način šala, pa hkrati tudi resnica. V isti apartmajski hiši, kjer so zadnja dva tedna živeli člani in strokovni štab slovenske športnoplezalne reprezentance, ki se danes v Slovenijo vrača s štirimi kolajnami, so bili lani nastanjeni člani mladinske reprezentance, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu ostala brez uvrstitve v finale, kaj šele na zmagovalni oder. To je bilo precej manj od pričakovanj.
Ko smo reprezentanco obiskali na predvečer tekme v balvanskem plezanju, ki je Janjo Garnbret ustoličila za svetovno prvakinjo v balvanskem plezanju, je bilo v šali izrečeno kar nekaj besed na ta račun. Pogled na seznam odličij, ki sta jih osvojila slovenska plezalca Janja Garnbret (dve zlati in ena srebrna) in Gregor Vezonik (bron), kaže na to, da je bil urok uspešno prekinjen.
Trenerski štab slovenske reprezentance v športnem plezanju (Luka Fonda, Gorazd Hren in Urh Čehovin, od leve proti desni) je zadovoljen s slovensko rezultatsko bero na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku.
Kako na rezultatski izplen in dogajanje na prvenstvu gleda Gorazd Hren, selektor slovenske reprezentance in trener Garnbretove, najbolj superiorne plezalke ta hip na svetu, ki so jo v Avstriji oblegali japonski mediji?
Kakšen privilegij je imeti v ekipi športnico, kot je Janja Garnbret, sveže pečena svetovna prvakinja v balvanih in kombinaciji ter svetovna podprvakinja v težavnosti? Sodeč po obleganju japonskih novinarjev kar precejšen.
Gorazd Hren: Z Janjo sodelujeva že deset let in priznam, da ko sem jo spoznal, nisem razmišljal o tem, kam vse to pelje.
Ste pred desetimi leti vedeli, za kakšen potencial gre?
Že ko sem prišel na trening v skupino, sta Janja in Tjaša Slemenšek izstopali. Bili sta zelo živahni, skakali sta po stenah, zelo radi sta plezali, se smejali, igrali, videlo se je, da radi plezata, da radi trenirata …
Z zmago v balvanih je 19-letna Korošica, ki je za nameček letos opravila tudi maturo, dosegla svoj glavni cilj na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku.
Danes, devet let pozneje, je Janja športnica, ki piše zgodovino. Še nikoli nobeni plezalki ni uspelo doseči naslova svetovne prvakinje v dveh različnih disciplinah (Garnbretova je na SP v Parizu leta 2016 postala svetovna prvakinja v težavnosti), za nameček je postala še svetovna prvakinja v povsem novem formatu tekmovanja, kombinaciji, ki združuje vse tri plezalne discipline. In vse to samo pri rosnih 19 letih!
Ne morem reči drugega, kot da jo pohvalim. Kljub vsej utrujenosti vseh deklet, ki so tekmovale še v kombinaciji, je ostala trdna, zbrana in motivirana, da v enem zamahu osvoji še ta naslov. Kar zadeva njen nastop v posameznih disciplinah ... Peto mesto v finalu kombinacijske hitrosti je pričakovano, na tem področju nas čaka še veliko dela, v balvanih je samo še potrdila svoj primat in prihranila kar precej energije za tretjo disciplino težavnost (balvane je splezala v precej manj poskusih kot tekmice, op. a.), kjer je pokazala, kam spada. Škoda, da že na tekmi v težavnosti smer ni bila težja.
Objem med prvo in tretjo v kombinaciji oziroma drugo in prvo v težavnosti: Janja Garnbret in Avstrijka Jessica Pilz.
Sicer pa mislim, da se Janja s kombinacijo ni kaj dosti obremenjevala, svoje cilje je dosegla že prej. Kombinacija je za zdaj še eksperiment, izpeljali smo jo prvič in mislim, da tudi če Janja ne bi zmagala, to ne bi bilo takšno razočaranje.
Slovenski trenerski štab in sodelavec fizioterapevt Peter Hribar so budno spremljali vsak gib v steni.
Slovenska reprezentanca se v Slovenijo vrača z dvema zlatima medaljama, srebrom in bronom …. Ste pričakovali celo več?
Da, še eno zlato … Ne, šalim se. Napovedal sem, da pričakujem več kot samo eno medaljo.
Ste o tem govorili na glas ali je vsak pri sebi koval svoje načrte?
O tem smo se med seboj pogovarjali trenerji, medtem ko tekmovalcem tega bremena nismo nalagali. Tega ne želimo, nočemo ustvarjati pritiska. Zakaj bi na primer Gregorju Vezoniku nalagal dodaten pritisk? Seveda pa jasno pokažemo, da verjamemo v to, da jih zmorejo doseči. Sicer pa je bilo na podlagi rezultatov v letošnji sezoni povsem normalno, da se od tekmovalcev pričakuje medalja.
Vezonik, zmagovalec zadnje letošnje tekme v balvanih, je navdušil tudi v Innsbrucku. Priplezal si je bron v balvanih.
Jernej Kruder je zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v balvanih (v Innsbrucku je bil 8. v balvanih), Gregor Vezonik pa je bil v skupnem seštevku peti (3. mesto v balvanih na SP).
Peta v skupnem seštevku balvanov je bila tudi Katja Kadić (12. mesto v balvanih na SP), mesto pred njo pa Garnbretova, ki je zaradi mature izpustila večji del balvanske sezone. Nastopila je zgolj na treh od sedmih tekem, dvakrat zmagala in bila enkrat druga.
Prvenstvo se ni izteklo po željah najbolj izkušene v slovenski reprezentanci, Mine Markovič, tretje na svetovnem prvenstvu v Parizu, ki je v Innsbrucku zmogla zgolj do 43. mesta v težavnosti in 37. mesta v balvanih.
Jerneju Kruderju, svetovnemu podprvaku v balvanih za leto 2014, je po odličnem začetnem plezanju v polfinalu spodletelo na zadnjem balvanu in obstal je pred vrati finala. Osmo mesto ga je postavilo tudi nižje na lestvici kandidatov za nastop v kombinaciji. V zmnožku vseh treh plezalnih disciplin je zasedel 12. mesto, v finale pa napreduje le najboljših šest.
Kaj je bil za vas vrhunec tega prvenstva?
Zagotovo Janjina zmaga v balvanih, ker si je tega res želela, in ne toliko naslov svetovne prvakinje v kombinaciji, kot si morda javnost predstavlja. In pa seveda Vezijev bron.
Tudi srebro v težavnosti je lep uspeh, sem pa že povedal, da je bila Janja takrat zrela za zlato.
Garnbretovi je zlato v težavnosti odneslo 11 sekund. Svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju je postala domačinka Jessica Pilz.
Kako je z moško postavo in njihovimi možnostmi za ugoden nastop v kombinaciji? Najbližje uvrstitvi v finale je bil Jernej Kruder z 12. mestom.
Kruder je bil vse do zadnjega balvana v polfinalu, ki ga ni zmogel preplezati, povsem v igri za finale v kombinaciji. Mislim, da je bil do tistega trenutka v kombinaciji peti, v finale pa se uvrsti šest najboljših.
Domen Škofic je bil tik pred vrati do naslova svetovnega prvaka v težavnosti. Bil je najboljši po kvalifikacijah, nastop v finalu pa je zadostoval zgolj za 5. mesto.
Jernej je zelo motiviran, rad pleza vse discipline. Kar pa zadeva preostale … Gregor ostaja osredotočen na balvane, Domen Škofic pa na težavnost, vendar mislim, da si želi velikega napredka tudi v balvanih. Če se bo imel željo uvrstiti na olimpijske igre, bo moral to razčistiti pri sebi. Domen je namreč tudi v balvanih zelo dober na treningih, a mu tega ne uspe pokazati na tekmah. Vedno nas preseneti, ko je na tekmi neuspešen. Ne izrazi se tako, kot bi se rad in kot bi se lahko. Ko se bo vse to zgodilo, bo zelo blizu uvrstitvi v finale kombinacije.
Osemnajstletna Mia Krampl se je z odličnim 7. mestom izkazala v težavnosti.
Kaj pa mladinci? Ocena?
Nekateri mladinci v Innsbrucku niso pokazali tega, kar so sposobni, so se pa nekateri odrezali vrhunsko.
Mia Krampl se je odlično izkazala (7. mesto v težavnosti na njenem prvem svetovnem prvenstvu), pa Lučka Rakovec (22. mesto v težavnosti), čeprav rezultat tega ne kaže. Če ne bi bilo smole in ne bi v polfinalu stopila na svedrovec, bi se uvrstila v finale.
Lučka Rakovec je po smoli (nehote je stopila na svedrovec, kar je v neskladju s pravili) zasedla 22. mesto v težavnosti.
Tudi Luka Potočar je odlično opravil s kvalifikacijami, v polfinalu pa še ima nekaj manevrskega prostora (24. mesto v težavnosti).
Več smo pričakovali od Vite Lukan (27. mesto v težavnosti, 51. mesto v balvanih), ki je bila v kvalifikacijah zelo dobra, potem pa se je v drugi smeri "zaštrikala" in potem je bilo vsega konec. Balvani pa so bili morda res prezahtevni.
Šestnajstletni Luka Potočar je bil 27. v težavnostnem plezanju.
Zan Sudar bo moral še kaj narediti, počasi zaključuje nastope v mladinskih vrstah, žal pa se ni izšlo niti Urški Repušič (39. mesto v balvanih, 34. mesto v težavnosti), sicer drugi na svetovnem mladinskem prvenstvu v balvanih.
Za dekleta me ne skrbi, Katja Kadić je bila 12. v balvanih, mislim, da so naša prihodnost.
Triindvajsetletna Katja Kadić, peta najboljša balvanistka te sezone, je na balvanski preizkušnji zasedla 12. mesto, a je priznala, da je imela višje cilje.
Kaj pa prihodnost fantov? Koliko je še obetavnih imen v ozadju?
Težko rečem. Poglejmo na primer Vezonika, kar naenkrat je eksplodiral. Že prej je bil dober, a na temah se žal ni izkazal. Ne smemo pozabiti na Anžeta Peharca, tretjega z evropskega prvenstva (35. mesto v balvanih na SP v Innsbrucku), potem sta tu seveda Jernej Kruder in Domen Škofic, potem pa bo treba že kaj narediti.
Pri fantih bazen ni tako širok, kot pri dekletih.
Zelo uspešna sta bila tudi oba slovenska paraplezalca. Gregor Selak, plezalec z multiplo sklerozo, in Tanja Glušič, gluho-slepa plezalka, sta osvojila bron.
Korošica Tanja Glušič se je veselila brona. Plezalci iz Koroške so v Innsbrucku osvojili kar pet medalj. Garnbretova, kot rečeno, tri ter po eno Glušičeva in Vezonik.
Iz Innsbrucka preberite še:
1